IMF v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih, objavljenem v sklopu letnega zasedanja sklada in Svetovne banke, tako kot že julija ugotavlja, da je svetovno gospodarstvo za zdaj odporno na povečano negotovost, ki jo ustvarja predvsem trgovinska politika administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Je pa trenutna svetovna gospodarska dinamika - lani je globalna rast dosegla 3,3 odstotka - vseeno šibkejša kot pred pandemijo covida-19, ko je bila povprečna stopnja svetovne gospodarske rasti 3,7-odstotna.

IMF za razvita gospodarstva v prihodnjih letih pričakuje počasnejšo rast. Ameriška gospodarska rast naj bi se z lanskih 2,8 odstotka letos upočasnila na 2,0 odstotka in v prihodnjem letu dosegla 2,1 odstotka.

V območju evra se še naprej pričakuje šibka rast. Po 0,9 odstotka v 2024 naj bi se letos ustavila pri 1,2 odstotka in v letu 2026 pri 1,1 odstotka. Pri tem naj bi Nemčija kot najmočnejše evropsko gospodarstvo po lanskem 0,5-odstotnem krčenju BDP letos zabeležila vsega 0,2-odstotno rast, tudi prihodnje leto pa bo z 0,9 odstotka daleč od bleščečega. V Franciji naj bi bila gospodarska rast 0,7- in 0,9-odstotna, v Italiji pa 0,5- in 0,8-odstotna. V obeh primerih bi šlo za nekoliko slabši rezultat od lanskega.

Združeno kraljestvo naj bi letos in prihodnje leto zabeležilo 1,3-odstotno gospodarsko rast, kar pomeni le malenkost večjo dinamiko od lanske. Japonsko gospodarstvo naj bi po lanski stagnaciji letos raslo po 1,1-odstotni stopnji, prihodnje leto pa po 0,6-odstotni.

Za nastajajoče trge in razvijajoče se države IMF za letos napoveduje zmerno 4,2-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 4,0-odstotno. V Aziji naj bi se rast zmanjšala s 5,3 odstotka lani na 5,2 odstotka letos.

Za Kitajsko IMF po lanski 5,0-odstotni rasti letos pričakuje 4,8-odstotno krepitev BDP, v letu 2026 pa 4,2-odstotno. Motor rasti ostaja Indija, ki ji sklad za letos napoveduje 6,6-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 6,2-odstotno.

IMF Rusiji letos obeta 0,6-odstotno rast in v prihodnjem letu 1,0-odstotno, Ukrajini pa letos 2,0-odstotno in v prihodnjem letu 4,5-odstotno. Latinska Amerika naj bi letos ohranila stabilno rast v višini 2,4 odstotka.

Poročilo navaja, da ameriška trgovinska politika še naprej povečuje negotovost in ustvarja globalne napetosti, pa čeprav so efektivne uvozne carinske stopnje v ZDA z 10 do do 20 odstotki nižje kot ob prvotni Trumpovi aprilski najavi "vzajemnih carin".

Znižanje globalne rasti zaradi ameriške protekcionistične in nacionalistične politike je sicer za zdaj skromno, vendar pa carine lahko povzročijo povečanje stroškov za potrošnike in trajno preusmeritev trgovine. "Negotovost v trgovinski politiki ostaja visoka, kar vpliva na cene, naložbe in potrošnjo," navaja poročilo.

Že drugič nižja napoved rasti BDP v Sloveniji

Je pa Mednarodni denarni sklad (IMF) pričakovano že drugič zapored znižal napoved letošnje rasti slovenskega BDP. Če je oktobra lani pričakoval 2,6-odstotno rast, aprila letos pa 1,8-odstotno, zdaj pričakuje le 1,1-odstotno krepitev BDP. Za leto 2026 je napoved rasti glede na april znižal za bolj skromnih 0,1 odstotne točke na 2,3 odstotka.

IMF je tako sledil Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta v preteklih tednih napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo že popravili precej navzdol. Je pa najnovejša napoved IMF kljub popravku nekoliko višja od obeh omenjenih. Za prihodnje leto so si medtem domače in tuje ustanove precej soglasne in večinoma napovedujejo rast nekoliko pod 2,5 odstotka.

IMF je v najnovejšem poročilu o svetovih gospodarskih obetih, objavljenem v sklopu letnega zasedanja sklada in Svetovne banke, predstavil tudi najnovejše napovedi glede inflacije.

Letos naj bi povprečna inflacija v Sloveniji dosegla 2,5 odstotka, kar je sicer 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedoval aprila, a obenem predstavlja nekoliko povišano rast cen glede na dvoodstotni cilj Evropske centralne banke (ECB). Prihodnje leto naj bi bila inflacija v povprečju le malenkost nižja. Dosegla naj bi 2,4 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od aprilske ocene. Tudi ob koncu 2026 naj bi bila z 2,3 odstotka še vedno nad ciljem ECB.

Razmere na trgu dela bodo po pričakovanjih IMF ostale ugodne. Stopnja anketne brezposelnosti, ki je bila lani pri 3,7 odstotka, naj bi bila letos v državi 3,8-odstotna (prejšnja napoved je bila pri 3,9 odstotka). Za prihodnje leto napoved ostaja pri štirih odstotkih.

IMF v danes objavljenem poročilu navaja tudi podatke o saldu na tekočem računu plačilne bilance, ki je pomemben podatek v ekonomskih odnosih držav s tujino. Presežek, ki je lani znašal 4,5 odstotka BDP, bo po novi napovedi znašal 2,9 odstotka, in ne 3,6 odstotka, kot je znašala aprilska ocena. V letu 2026 naj bi ostal pri 2,9 odstotka BDP, medtem ko je sklad aprila pričakoval dvig na 3,3 odstotka BDP.

Rednega letnega zasedanja IMF in Svetovne banke, ki se je v Washingtonu začelo v ponedeljek, se sicer iz Slovenije udeležujeta finančni minister Klemen Boštjančič in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.