Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, ruske vojne v Ukrajini in negotovosti glede prihodnje vloge Združenih držav Amerike v evropski varnostni arhitekturi, poroča hrvaški Index.

EU mora razmišljati na veliko

Stubb je na energetski konferenci Eurelectric Power v Helsinkih poudaril, da mora Evropska unija izkoristiti trenutno "okno priložnosti" za širitev in krepitev svojega vpliva v svetu.

"Evropska strateška avtonomija in geopolitična moč pogosto temeljita na velikosti in dosegu. Politika širitve je po mojem mnenju najuspešnejša evropska politika v zgodovini," je dejal.

Po njegovem mnenju bi morala EU ustvariti dovolj prožne oblike članstva, ki bi lahko v prihodnosti zajele do 40 evropskih in celo nekatere neevropske države.

Vrata bi odprl tudi Kanadi in Veliki Britaniji

Med najbolj odmevnimi predlogi je bila vključitev Kanade. Finski predsednik je menil, da bi morala Evropa razmisliti tudi o takšnih možnostih.

"Ali ne bi bilo čudovito, če bi Kanada postala 28. članica Evropske unije in ne 51. zvezna država Združenih držav?" je dejal.

Obenem je pozval k tesnejšemu povezovanju z Združenim kraljestvom, ki je Unijo zapustilo leta 2020 po brexitu. Če popolna vrnitev v EU trenutno ni realna, bi bilo po njegovem mnenju smiselno London čim tesneje vključiti v evropske procese.

Turčija ne sme ostati na stranskem tiru

Stubb je opozoril, da Evropa ne sme pozabiti na Turčijo, ki jo zaradi njenega geostrateškega položaja vidi kot pomembnega partnerja.

"Nihče več ne omenja Turčije, vendar moramo biti odprtega duha in razumeti, da mora biti Turčija, vsaj z varnostnega vidika, čim bližje nam," je poudaril.

Zahodni Balkan ostaja občutljiva točka

Posebej je izpostavil tudi Zahodni Balkan, ki ga je označil za eno najobčutljivejših regij v Evropi.

Po njegovih besedah bo morala Evropska unija v prihodnje jasno odgovoriti na vprašanje, kakšna bo njena politika do Srbije, Kosova, Bosne in Hercegovine, Albanije, Črne gore in Severne Makedonije. "To je danes najbolj vroča točka v Evropi," je ocenil.

Islandija in Norveška znova v razpravah

Finski predsednik je omenil tudi Islandijo in Norveško. Islandija bo konec avgusta izvedla referendum o začetku novih pristopnih pogovorov z Evropsko unijo, medtem ko Norveška ponovno preučuje svoje odnose z Brusljem v luči spreminjajočih se svetovnih razmer.

Obe državi sicer že desetletja tesno sodelujeta z EU, vendar doslej nista izrazili zadostne politične podpore za polnopravno članstvo.

Največja širitev po več desetletjih

Evropska unija trenutno že vodi največji širitveni proces v zadnjih desetletjih. Status kandidatke ima devet držav, med njimi Ukrajina, Moldavija in več držav Zahodnega Balkana.

Črna gora in Albanija veljata za najbližji članstvu, medtem ko se Ukrajina in Moldavija pripravljata na začetek formalnih pristopnih pogajanj.

Stubb je ob koncu poudaril, da mora Evropa razmišljati dolgoročno in pogumno.

"Če želimo v svetu projicirati moč, moramo začeti razmišljati na veliko. Vprašanje je le, kdo bo to storil, kdaj in kako," je sklenil.