Kolegij predsednika DZ danes ni določil časa za razpravo na izredni seji. O tem, ali poslancu prizna imuniteto ali mu je ne prizna, namreč DZ v skladu s poslovnikom odloči brez razprave in obrazložitve, je pojasnil Stevanović. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je predsedniku DZ čestital, ker da se je "aktivno lotil skrajševanja sodnih zaostankov in čakalnih vrst v pravosodju". Kot je dejal, je DZ o imuniteti poslancev že večkrat odločal, a vedno po rednem postopku, nikoli tako hitro. Stevanoviću je očital, da so bili mediji o ponedeljkovi tiskovni konferenci obveščeni, preden je bil s tem seznanjen on, čeprav gre za poslanca iz njihove poslanske skupine. Ocenil je, da gre za "rokohitrsko preusmerjanje pozornosti, dimno zaveso, od enega poslanca, ki ima na grbi marsikaj".

"Hvala za priznanje, da se trudimo skrajševati sodne postopke in boriti proti korupciji," se je na njegove besede odzval Stevanović. Poudaril je, da je vezan na pravni rok "takoj, kar pomeni brez nepotrebnega odlašanja, zato se stvari odvijajo tako hitro".

Namestnica vodje poslanske skupine Levice Nataša Sukič se je strinjala s Sajovicem in izrazila pričakovanje, da se bodo vsi poslanci in poslanke, ki se bodo znašli v podobni situaciji, odpovedali imuniteti. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je nato opozorila, da je imuniteta ustavna kategorija in se ne more od nobenega poslanca zahtevati, naj se ji odpove.

Stevanović je v ponedeljek potrdil, da ga je Specializirano državno tožilstvo (SDT) minuli teden obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka zoper prvaka Svobode Roberta Goloba, ker naj bi kot predsednik vlade storil kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril za nezakonito posredovanje.

Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je nato potrdil, da se obvestilo tožilstva nanaša na zadevo Bobnar, v kateri je nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar policiji naznanila očitke Golobu o domnevnem vmešavanju v delo policije.

Zahtevo za sodno preiskavo zoper Goloba zaradi omenjenega kaznivega dejanja je SDT na ljubljansko okrožno sodišče vložilo oktobra lani. Očitali so mu domnevno vmešavanje v delo policije. Sodišče o zahtevi še ni odločilo. Je pa SDT 18. avgusta pozvalo, naj predloži dovoljenje DZ za nadaljevanje postopka, saj je bil Golob po vložitvi zahteve za preiskavo izvoljen za poslanca in v tej funkciji uživa procesno imuniteto.

Golob je sicer predsednika DZ Zorana Stevanovića in mandatno-volilno komisijo obvestil, da se ne bo skliceval na imuniteto. Kot je zapisal, bo tudi sam glasoval za to, da se mu imuniteta ne prizna oz. da se na pristojnem sodišču začne kazenski postopek zoper njega. "Sam namreč želim, da se kazenski postopek po dolgem predkazenskem postopku (od leta 2022) čim prej konča," je dodal. Ker se ne namerava sklicevati na imuniteto, se mu sicer zdi odločanje DZ o tem, ali se lahko kazenski postopek zoper njega začne, povsem nepotrebno.

Bolj konkreten Stevanović ni bil. Je pa odvetnik prvaka Svobode Roberta Goloba Stojan Zdolšek pozneje za STA potrdil, da se obvestilo tožilstva nanaša na zadevo Bobnar. Oktobra lani je namreč SDT na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Goloba zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Očitali so mu domnevno vmešavanje v delo policije. Sodišče o zahtevi še ni odločilo. Kot je danes za STA navedlo SDT, jih je sodišče 18. avgusta pozvalo, naj predložijo dovoljenje DZ za nadaljevanje postopka, saj je bil obdolženec po vložitvi zahteve za preiskavo izvoljen za poslanca in v tej funkciji uživa procesno imuniteto.

Do sedaj se Golob na imuniteto ni skliceval, Zdolšek je tudi danes zatrdil, da se na imuniteto ne sklicuje. "Ker državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ne sklicuje, je SDT na podlagi poziva Okrožnega sodišča v Ljubljani 24. avgusta v DZ posredoval obvestilo o kazenskem postopku zoper poslanca in tudi zahtevo za dovolitev začetka kazenskega postopka, v kolikor bi se obdolženec skliceval na imuniteto," so pojasnili na SDT.

Poslanec ima namreč imuniteto od potrditve do prenehanja poslanskega mandata. Poslovnik DZ določa, da če so podani pogoji za začetek kazenskega postopka proti poslancu, pristojni državni organ pošlje zahtevo za dovolitev začetka kazenskega postopka predsedniku državnega zbora. Predsednik DZ zahtevo takoj posreduje v obravnavo mandatno-volilni komisiji.

Predsednik DZ, poslanec, zoper katerega se vodijo postopki, ali njegova poslanska skupina lahko zahtevajo, da zadevo obravnava DZ. Mandatno-volilna komisija presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije. Praviloma se šteje, da je priznanje imunitete lahko nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije v primeru, ko namerava pristojni državni organ poslanca pripreti ali ko ga je že priprl, ne pa tudi v primeru, ko namerava proti njemu začeti kazenski postopek ali ko ga je že začel.

Pri obravnavanju zahteve ali obvestila mandatno-volilna komisija ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je poslanec dejansko kazensko odgovoren.

Mandatno-volilna komisija obravnava zahtevo oziroma obvestilo na seji, zaprti za javnost. Na seji pa sklene, ali predlaga državnemu zboru, da poslancu prizna imuniteto ali da mu je ne prizna. Državni zbor o tem odloča brez razprave in obrazložitve glasu. Razprava je sicer možna, če DZ na predlog predsednika državnega zbora, mandatno-volilne komisije ali poslanske skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji.

Kot izhaja iz sklica seje kolegija predsednika DZ, ki bo v torek, bo izredna seja, na kateri bo DZ odločal o Golobovi imuniteti, predvidoma v sredo. Kot je danes dejal Stevanović, je skladno s predpisi o prejeti zahtevi SDT obvestil Goloba, poslansko skupino Svoboda in mandatno-volilno komisijo.

Stevanović je v izjavi za medije pojasnil, da mora DZ podati svojo odločitev, da omogoči neovirano delo sodišču in tožilstvu. Po njegovih besedah gre za "procesno predpostavko sodišča, brez tega sploh ne more nadaljevati kazenskega postopka". Opozoril je, da bi se poslanec lahko na imuniteto skliceval kasneje, zato mora DZ o tej zadevi odločiti, da ne dovoli te negotovosti v prihodnje. Vsebinsko zadeve ni želel komentirati.

Golob je sicer v dopisu, v katerem je DZ seznanil, da se na imuniteto ne namerava sklicevati, izrazil prepričanje, da njegovo ravnanje ni bilo v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od predsednika vlade zahteva in da pri tem svojem ravnanju ni zagrešil kaznivega dejanja, ki se mu očita oz. nobenega kaznivega dejanja ter da bo to pred pristojnim sodiščem tudi dokazal.