Vodstvo bolnišnice je za projekt postavitve 600-kilovatne sončne elektrarne s hranilnikom energije in nakupom baterije že poiskalo zunanje vire sofinanciranja. Od ocenjenih 800.000 evrov investicije bo družba Borzen prispevala 300.000 evrov subvencije, preostalih 500.000 evrov pa bo krila bolnišnica sama.

Direktor Radivoj Nardin je na seji pojasnil, da je bolnišnična stavba stara okoli 50 let in da ob nenadnih izpadih elektrike zelo hitro pride do velikih okvar na občutljivi in dragi sodobni medicinski opremi.

"Posledica vsega je, da ob izpadu elektrike nastanejo velike okvare, kar pomeni zelo velike stroške za bolnišnico in tveganje za bolnike. Da bi se temu izognili, je najboljši način postavitev sončne elektrarne skupaj s hranilnikom, kar bi nam omogočalo, da zdržimo vsaj tistih 10 do 15 minut, preden se vklopijo agregati in omogočijo nemoteno delo," je pojasnil Nardin.

Letos je SB Izola ustvarila 881.000 evrov presežka

Vodstvo pušča odprto tudi možnost za kasnejšo širitev projekta, saj bi lahko ob izgradnji večje elektrarne na strehi uredili dodatne zdravniške sobe in knjižnico. Nardin je ob tem potrdil, da intenzivno delajo tudi na prenovi in gradnji novega prizidka, pri čemer bolnišnica končuje revizijo načrtov, ki jih bodo konec tedna posredovali pristojnemu oddelku ministrstva za zdravje.

Člani sveta so se seznanili tudi s poslovanjem in stanjem čakalnih vrst. Bolnišnica je v prvih štirih mesecih leta ustvarila 34,25 milijona evrov prihodkov in 33,37 milijona evrov odhodkov, s čimer so ustvarili 881.000 evrov presežka. Za izvajanje posebnih programov je bolnišnica prejela sedem milijonov evrov, od katerih je porabila že 1,8 milijona. Vodstvo uvaja določene omejitve za preprečevanje preseganja dogovorjenega in s tem neplačanega programa.

Čakalne vrste ostajajo kritičen problem

Kljub ugodnemu finančnemu stanju pa ostaja kritičen problem čakalnih vrst, saj na pregled čaka skoraj 30.000 ljudi. Več kot tisoč ljudi čaka na ultrazvok srca in preglede pri otorinolaringologu in dermatologu. Največ nedopustno čakajočih pa beležijo predvsem pri prvih pregledih na dermatologiji, urologiji in fizioterapiji.

"Nedopustno čakanje in sploh čakalne vrste so problem prvih pregledov. Določene kontrolne preglede je treba občasno ponavljati in tu nastaja problem, ker bolnika ne smeš odpustiti iz nadzora, dokler ni zdrav," je poudaril Nardin. Po njegovih besedah se z dolgimi čakalnimi vrstami srečujejo vse evropske države zaradi vse bolj kompleksnega zdravljenja in staranja prebivalstva.

Nardin ob tem opozarja na pereč problem pacientov, ki na preglede brez pravočasne odpovedi preprosto ne pridejo in s tem neupravičeno zasedajo termine in čas zdravnikov. Tovrstno ravnanje ostaja nespremenjeno, pri čemer bolniki za neudeležbo ne nosijo nobenih finančnih posledic.