Na razpravi so številni sodelujoči poudarjali pomen EPK za Novo Gorico in Gorico ter pozivali k ohranitvi dosežkov projekta. Med njimi je bil tudi Miha Kosovel iz Društva humanistov Goriške, ki je opozoril, da je leto 2025 zgodovinska prelomnica in da bi bila ukinitev zavoda GO! 2025 zamujena priložnost za prihodnje generacije.

Direktorica Pokrajinskega arhiva Nova Gorica Tanja Martelanc je opozorila, da hranijo obsežno arhivsko gradivo, povezano z EPK, in izrazila bojazen, da bi lahko del tega gradiva v prihodnje pristal v Gorici, če v Novi Gorici ne bo dovolj interesa za njegovo ohranjanje.

Podobno so tudi ostali razpravljalci poudarjali pomen čezmejnega sodelovanja in kulturnega povezovanja, ki ga je prinesel projekt EPK. Po oceni nekaterih govorcev je bil projekt v mednarodnem prostoru celo bolje sprejet kot doma, ustvarjeni programi in povezave pa bi morali živeti tudi po zaključku leta 2025.

Kot dodaja Jurij Krpan, ki je kot kulturni delavec sodeloval pri novogoriškem dogajanju v času EPK, je Novi Gorici ob razglasitvi nosilca naslova EPK marsikdo v Ljubljani zavidal. Ustvarjenega je bilo veliko dobrega in tudi zato bi se morali potruditi, da se nadaljujejo projekti, ki so se na Goriškem začeli v času EPK.

V iniciativi nočejo "sovražnega prevzema"

Povsem drugače pa dogajanje vidi Civilna iniciativa Vsi smo Kulturni dom. V javnem pismu z naslovom "Sovražni prevzem par excellence, 2. del" so zapisali, da je bila razprava predvsem "promocijsko poročilo o izvedenem projektu", medtem ko vprašanja o konkretni prihodnosti dediščine niso dobila prostora. Po njihovih besedah so pričakovali razpravo o upravljanju, kadrih, financiranju in programih po letu 2025, a odgovorov niso prejeli.

Največ pomislekov imajo glede predloga novega odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica, ki ga bodo v kratkem obravnavali mestni svetniki. Predlog predvideva reorganizacijo zavoda in ustanovitev novega oddelka za dolgoročne učinke EPK. V civilni iniciativi opozarjajo, da ni jasno, kako bo takšna reorganizacija vplivala na obstoječe programe Kulturnega doma Nova Gorica in ali ne gre predvsem za prerazporeditev upravljavskega vpliva ter kadrov.

Po njihovem mnenju predlog ne vsebuje finančnih analiz, ocen kadrovskih potreb ali vpliva na obstoječe dejavnosti zavoda. Prav tako ni razvidno, kako bodo financirani novi programi in vzdrževanje infrastrukture, ki je nastala v okviru EPK. Opozarjajo, da ni nobenih varovalk, ki bi zagotavljale, da obstoječi kulturni programi ne bodo izgubili dela sredstev zaradi novih nalog.

V iniciativi zato zahtevajo odgovore na vrsto vprašanj. Med drugim jih zanima, kolikšna bo dodatna finančna obremenitev občinskega proračuna med letoma 2027 in 2030, koliko novih zaposlitev predvideva reorganizacija, kateri programi EPK bodo nadaljevani ter kdo bo odgovoren za njihovo izvajanje. Prav tako sprašujejo, ali obstaja večletni finančni načrt za dediščino EPK in ali je bila opravljena celovita evalvacija projekta, vključno z revizijo porabe sredstev.

Posebej izpostavljajo tudi vprašanje političnega vpliva na prihodnje upravljanje dediščine EPK ter opozarjajo, da v pripravo novega modela po njihovem mnenju niso bili ustrezno vključeni ključni deležniki, med njimi obstoječe kulturne ustanove, kot sta Kulturni dom Nova Gorica in Goriški muzej.

V zaključku poudarjajo, da ne nasprotujejo ohranjanju dediščine EPK, temveč zahtevajo jasne odgovore in pregledne postopke. "Dediščina EPK ne bo živela v odlokih, ampak v ljudeh, programih in institucijah. Če ni dialoga, če ni zagotovljenih sredstev in če ni jasne vizije, potem ne gradimo dediščine, ampak generiramo nove probleme," so zapisali.