Kako ravnati, če vas želijo pregnati s plaže? Po slovenski zakonodaji je morje javno dobro, kar pomeni, da ga lahko uporablja vsakdo pod enakimi pogoji za kopanje, pitje in podobno, omejen je le z enako pravico drugega. Zakon opredeljuje tudi priobalno zemljišče, ki sega najmanj 25 metrov od meje obale v notranjost. Ne glede na to, ali je javna ali zasebna last, mora biti vsem omogočen prost dostop do morja ali prehod ob morju, pojasnjujejo na Inšpektoratu za naravne vire in prostor.
VAS PREGANJAJO S PLAŽE? To so vaše pravice, ki jih je dobro poznati
Koper
Ustava zagotavlja prost dostop do naravnih voda, to pravico pa dopolnjuje zakon o vodah, ki določa, da je raba priobalnega zemljišča, kot na primer zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje in potapljanje, dovoljena, če se s tem ne povzroča škoda. "Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda," pojasnjujejo na Inšpektoratu za naravne vire in prostor (IRSNVP).
Zakon določa tudi izjemo, ko lahko lastnik ali drug posestnik objekta javne infrastrukture izključi splošno rabo na območju, na katerem se nahaja objekt, če je to nujno zaradi varovanja življenja ali zdravja ljudi.
Po veljavni zakonodaji na vodnem ali priobalnem zemljišču oziroma kopalnem območju ali naravnem kopališču tudi ni dovoljeno postavljati stalnih ali začasnih objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
Globe za kršitelje so zelo visoke. "Inšpektor za naravo in vode lahko z globo od 4.000 evrov do 125.000 evrov kaznuje pravno osebo, ki ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra (prvi in drugi odstavek 38. člena); ali kateri na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru (tretji odstavek 38. člena). Globa za odgovorno osebo pravne osebe je od 600 evrov do 2.000 evrov," navajajo na inšpektoratu.
Če obiskovalci plaž menijo, da gre za kršitev določb zakona o vodah, lahko podajo prijavo na inšpektorat. Glede na pritožbe bralcev, da se jim v posameznih primerih onemogoča dostop do želene lokacije ob morju, o čemer smo že poročali, bi nemara mislili, da so prijave pogoste, vendar temu ni tako.
Na IRSNVP niso v letošnji turistični sezoni prejeli še niti ene prijave, kjer bi lahko šlo za tovrstno kršitev. "Iz podatkov v našem informacijskem sistemu ne moremo najti prijave glede oviranja dostopa do morja iz letošnjega leta. Na splošno bi lahko rekli, da je teh prijav malo. Ne najdemo niti prijave vašega vira. Odprti sta dve prijavi, ki se nanašata na oviranje prostega dostopa na naših rekah," so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.
Kot še navajajo, sta bili nedolgo nazaj zaključeni dve zadevi, ki sta se nanašali na preverjanje suma onemogočanja prostega dostopa do vodnega dobra v primeru dveh pravnih oseb, pri čemer se je v enem primeru v inšpekcijskem postopku izkazalo, da je šlo za izjemo, opredeljeno z varovanjem življenja oziroma zdravja ljudi.