KO SE ZNANSTVENIK SPREMENI V UMETNIKA: V Kopru zasijale 'Modre Venere' Jadrana Lenarčiča (FOTO)

Koper

Prostori Centra humanističnih znanosti Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper so zažareli v beli svetlobi in modrini plešočih Vener ob odprtju razstave Jadrana Lenarčiča – umetnika, enega najvidnejših slovenskih znanstvenikov ter dolgoletnega direktorja Instituta Jožef Stefan.

Jadran Lenarčič

Dogodek, ki ga je s svojo prisotnostjo počastil odhajajoči generalni konzul Italije v Kopru, gospod Giovanni Coviello, je bil več kot le umetniški večer. Bil je poklon ustvarjalnosti, ki povezuje znanost, umetnost in medkulturni prostor severnega Jadrana.

Prisotne je pozdravil direktor ZRS Koper, prof. dr. Rado Pišot, ki je dejal: "Jadran Lenarčič se kot umetnik predstavlja v mestu svojega otroštva, na bolj oseben in intimen način. V čast si štejem, da bo Modre Venere predstavil domači publiki – prav v tej prečudoviti palači Tiepolo Gravisi, ki je bila nekoč namenjena umetnosti, kulturi in druženju pomembnih koprskih družin."

Rado Pišot

Čeprav je Jadran Lenarčič širši javnosti znan kot vizionar robotike, se v njegovih slikarskih delih razkriva povsem drugačna dimenzija. V svojem ustvarjalnem opusu izraža občutljiv, skoraj liričen pogled na svet, v katerem tehnologija, humanizem in umetnost dihajo v istem ritmu. Že več kot četrt stoletja ustvarja vizualni dnevnik Mediterana – svetlobe, barv, spominov in mitov, ki se prepletajo v pripoved o človeku, prostoru in času.

Na razstavi se predstavljajo Modre Venere, cikel šestih platen, ki obiskovalca potopijo v miren, introspektiven svet. V teh likih, zazrtih vase, se gibanje umiri, barvna paleta pa se preliva v odtenke morja in neba. "So to še Venere ali že morske deklice, ki se vračajo v svoje prvinsko okolje?" se sprašuje umetnik in s tem odpira prostor za razmislek o minljivosti, preobrazbi in večnem vračanju.

Umetnostna kritičarka Judita Krivec Dragan je Lenarčičevo umetnost opisala kot genius loci Mediterana, prežeto s tistim posebnim duhom kraja, ki ga določajo svetloba, odprtost in svoboda. Njegove figure, trgi in ulice niso nikoli statični – so prizori gibanja, igre in življenja: otroci, ki lovijo žoge, ptice, veter, ki razpira zastor med stvarnim in sanjskim.

Iz metafizičnih začetkov, kjer so figure spominjale na robote in lutke – mehanske konstrukte sveta znanstvenika – se je umetnikov izraz razvil v toplo, barvno in človeško pripoved. Danes v njegovih delih odmeva renesančni ideal človeka kot središča vesolja, a skozi oči sodobnika, ki razume krhkost in veličino človeškega obstoja.

Čeprav že dolgo živi v Ljubljani, ostaja Jadran Lenarčič s spomini in svetlobo tesno povezan s Koprom. Njegove slike se tja vedno znova vračajo – kot dialog med znanostjo in umetnostjo, med razumom in intuicijo, med redom in svobodo.

Razstava predstavlja srečanje različnih svetov – znanstvenega in umetniškega, racionalnega in poetičnega, sodobnega in brezčasnega.

Ogled razstave je mogoč v Centru humanističnih znanosti ZRS Koper, na Kreljevi 6 v Kopru, ob delavnikih med 8. in 16. uro, do januarja 2026.