Obiskovalke Interaktivne delavnica: raba 360 stopinjskih posnetkov v turizmu v prejšnjem letu.

"Za raziskovanje in odkrivanje nas motivirata naša radovednost in želja ugotoviti, kako delujejo mehanizmi narave. Nadgraditi želimo obstoječa znanja ter čudeže iz svoje domišljije, jih utelesiti v realnosti. Narava, človek ter znanost morajo biti v harmoniji, počutiti se moramo 'SAWE - Varni z znanostjo'," pravijo na Univerzi na Primorskem (UP). Zaradi tega so to izbrali kot slogan Evropske noči raziskovalcev - manifestacije, ki jo na UP organizirajo že četrtič, vsakokrat zadnji petek v mesecu septembru, letos torej 27. septembra.

Noč raziskovalcev bo potekala od 8. do 20. ure na več lokacijah: v KOPRU na dvorišču Rektorata univerze in Pretorske palače ter v stavbi Galeb in v učilnici UP FAMNIT-a na Glagoljaški 8; v IZOLI v Arheološkem parku Simonov zaliv ter od 8. do 16. ure na Fakulteti za vede o zdravju. Za vse obiskovalce so raziskovalci in študenti UP pripravili različne delavnice s področja matematike, kineziologije, zdravstva, biologije, pedagogike, zgodovine in arheologije, geografije, lesarstva ter turizma. Svoje dejavnosti bodo predstavili Konfucijeva učilnica Koper in Karierni center Univerze na Primorskem, Kulturno izobraževalno društvo PiNA in Slovensko društvo za morske sesalce Morigenos.

Predstavitev rimske noše v Arheološkem parku Simonov zaliv, 28. septembra 2018. 

Letos bodo v Arheološkem parku Simonov zaliv namesto načrtovanih štirih izvedli celo sedem delavnic, v prostorih stavbe Galeb Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP pa še eno novo delavnico s področja lesarstva in sredozemskega kmetijstva. Tokrat bodo prvič predstavili tudi dejavnost Konfucijeve učilnice Koper UP v dvorišču Rektorata in Pretorske palače.

Pri izvedbi vseh delavnic oragnizatorji poskrbijo za ustrezno opremo in material. Poseben primer je Arheološki park Simonov zaliv v Izoli, kjer želijo obiskovalcem prikazati življenje v rimskih časih tudi z replikami takratnih predmetov. V minulih letih so že pridobili različne dele oblek, oprave in opreme. Zataknilo se je pri nabavi obutve, saj so kakovostne replike redke in drage. Zato so na UP povezali Inštitut za arheologijo in dediščino s Fakultete za humanistične študije s strokovnjaki, ki od leta 2017 v okviru projekta InnoRenew CoE raziskujejo uporabo obnovljivih materialov, s poudarkom na lesarstvu.

.V Vindonissa Museumu v švicarskem Bruggu so razstavljeni podplati, najdeni v tamkajšnjem legijskem taboru (foto: https://www.roma-victrix.com/summa-divisio/armamentarium/vestitvs/alii-calcei.html).

Andrej Preložnik je predstavil ostanke natikačev, kakršne so nosili Rimljani. Za Evropsko noč raziskovalcev so združili znanje s področja arheologije z znanjem in opremo, ki jo imajo njihovi raziskovalci, ki delajo na projektu InnoRenew. Ekipa pod vodstvom dr. Črtomirja Tavzesa pa je nato izdelala prvo repliko rimskih sandal z lesenim podplatom in usnjenimi pasicami, koliko je znano, v Sloveniji.

Sandali, oziroma natikači, sestavljeni iz lesenega podplata in usnjenih jermenov, so bili priljubljena prostočasna obutev. Največkrat jih povezujemo z rabo v vročih prostorih rimskih term, kjer bi hoja po močno segretih tleh sicer lahko povzročila neprijetne opekline. Večkrat jih zato vidimo upodobljene na mozaikih ob vhodu v rimske terme. Po drugi strani je bila ta preprosta oblika - ki se po videzu ne razlikuje bistveno od naših poletnih natikačev - uporabna še v številnih drugih okoljih: legionarji so s takšnimi natikači v prostem času radi nadomestili težko vojaško obutev, premožni Rimljani pa so jih nataknili za sprehod po parku, kakršnega je nedvomno imela tudi naša vila.

Predstavljena rekonstrukcija pa je le prvi korak tega interdisciplinarnega sodelovanja: v prihodnje bodo skupaj ugotavljali, zakaj se je za določene predmete uporabljala določena vrsta lesa, kakšne so bile njihove prednosti in šibke točke. Po drugi strani pa želijo možnosti, ki jih ponuja tovrstna dediščina, izkoristiti tudi za izdelavo lepega, uporabnega in izvirnega spominka na obisk Arheološkega parka Simonov zaliv, so sporočili z UP. 

To leto torej na Evropski noči raziskovalcev obiskovalcem ne bodo predstavili le kaj raziskujejo, ampak kaj so s skupnimi močmi ustvarili prav za ta dogodek. Več od dogodku lahko preberete na povezavi: http://www.ern.um.si/sl/program-po-lokacijah-koper-izola.