Cene življenjskih potrebščin so se decembra v medletni primerjavi zvišale za 2,7 odstotka, potem ko je bila novembrska inflacija 2,3-odstotna, decembra lani pa 1,9-odstotna. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale nespremenjene, medtem ko je povprečna letna rast cen znašala 2,4 odstotka. K rasti inflacije so največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se zvišale za 4,5 odstotka in k inflaciji dodale 0,8 odstotne točke. Sledile so višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, ki so se zvišale za 4,3 odstotka in prispevale 0,5 odstotne točke. Po 0,3 odstotne točke so k inflaciji dodale še podražitve v zdravstvu, kjer so cene zrasle za 5,9 odstotka, ter v restavracijah in hotelih, kjer so se zvišale za štiri odstotke, je objavil statistični urad.

Na mesečni ravni so cene v primerjavi z novembrom v povprečju ostale enake. Med podražitvami so zavarovanja, katerih cene so se zvišale za 4,5 odstotka, k mesečni rasti prispevala 0,1 odstotne točke, enak vpliv v nasprotno smer pa so imela počitniška potovanja, saj so se cene paketov znižale za 3,1 odstotka. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2,6-odstotna, potem ko je decembra lani znašala dva odstotka, mesečna rast po tem kazalniku pa 0,1-odstotna.

Sočasno se je v tretjem četrtletju letos znižal javnofinančni primanjkljaj, ki je dosegel 95 milijonov evrov oziroma 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda, potem ko je bil v drugem četrtletju pri 514 milijonih evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Primanjkljaj sektorja država je bil nižji tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je znašal 143 milijonov evrov.

Drugačno sliko pokaže pogled na daljše obdobje. V prvih treh četrtletjih leta skupaj je javnofinančni primanjkljaj dosegel 1,16 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat več kot v primerljivem obdobju lani, ko je znašal 642 milijonov evrov.

Med julijem in septembrom se je znižal tudi javni dolg. Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu tretjega četrtletja znašal 46,93 milijarde evrov oziroma 67,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V primerjavi s koncem predhodnega četrtletja se je zmanjšal za 564 milijonov evrov, njegov delež v bruto domačem proizvodu pa je upadel za 1,7 odstotne točke. V primerjavi s stanjem ob koncu leta 2024 se je dolg nominalno povečal za približno dve milijardi evrov, v deležu bruto domačega proizvoda pa za eno odstotno točko.