Koper. Potniška ladja v koprskem pristanišču. Foto: Bojan Kralj/STA Arhiv STA

Balastne vode niso nepomembna tehnična podrobnost. So ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice – od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode, so danes sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.

Ker je slovensko morje majhno in občutljivo, je tudi bolj ranljivo. Zato je preventiva ključna, so poudarili na ministrstvu, ki je v Sloveniji odgovorno za izvajanje konvencije in bo ob podpori drugih resorjev ter strokovnih in inšpekcijskih služb zagotavljalo usklajene ukrepe za še dodatno varovanje morskega okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Konvencija državam pogodbenicam nalaga vzpostavitev pravnega in institucionalnega okvira za nadzor ladij pod njihovo zastavo in tujih ladij v njihovih pristaniščih, pripravo načrtov ravnanja z balastno vodo, vodenje knjige o balastni vodi ter enotne postopke pregledov in izdaje mednarodnih spričeval.

Dokler Slovenija konvencije ne ratificira, nima vzvodov, s katerimi bi od tujih ladij lahko sistematično zahtevala in preverjala mednarodno spričevalo o ravnanju z balastno vodo, načrt ravnanja z balastno vodo in knjigo o balastni vodi ter izvajala inšpekcijski pregled. Z ratifikacijo pa bo pridobila pravno podlago za zahtevanje skladnosti ladij s konvencijskimi standardi ter za vzpostavitev mehanizmov nadzora in sankcioniranja.

Na ministrstvu so še pojasnili, da Slovenija nima primernih terminalov z napravami za čiščenje in popravilo balastnih rezervoarjev, zato teh storitev ne more zagotavljati. Posledično ladje na območju Slovenije ne morejo oddati balastne vode v obdelavo ali čistiti oziroma popravljati tankov. Po sprejetju zakona bo Slovenija o tem uradno obvestila Mednarodno pomorsko organizacijo.