Ker gre za skupen projekt vseh štirih istrskih občin, mora predinvesticijska zasnova pridobiti soglasje vseh štirih občinskih svetov. Šele po potrditvi bo lahko služila kot podlaga za pripravo nadaljnje investicijske dokumentacije, zagotavljanje virov financiranja in kandidiranje za sredstva evropske kohezijske politike.

Obravnavana predinvesticijska zasnova predstavlja del širšega projekta "Vodooskrba slovenske Istre ter Krasa" in obravnava vodovodni sistem v upravljanju Rižanskega vodovoda Koper na območju občin Ankaran, Koper, Izola in Piran. Širši projekt temelji na povezovanju štirih javnih oziroma regionalnih vodovodnih sistemov – Rižanskega vodovoda Koper, Kraškega vodovoda Sežana, Kovoda Postojna in Komunale Ilirska Bistrica – z namenom povečanja odpornosti oskrbe s pitno vodo v običajnih, sušnih in izrednih razmerah ter zmanjšanja odvisnosti slovenske Istre od zunanjih vodnih virov.

Sistem dotrajan in vse bolj obremenjen

Predinvesticijska zasnova poudarja, da je slovenska Istra eno najbolj vododeficitarnih območij v Sloveniji. Oskrba s pitno vodo je še posebej ranljiva v poletnih mesecih, ko se zaradi sušnih razmer zmanjša izdatnost vodnega vira Rižana, hkrati pa se zaradi turistične sezone in večje porabe prebivalcev potrebe po pitni vodi močno povečajo. Obstoječi sistem je zato odvisen tudi od nakupa vode iz sosednjih vodovodnih sistemov, dodatne težave pa povzročajo dotrajani deli omrežja, vodne izgube in potreba po zagotovitvi rezervnih vodnih virov oziroma večje odpornosti sistema na podnebne spremembe.

Izven turistične sezone obstoječi sistem zagotavlja oskrbo 92.000 uporabnikom, v poletnih mesecih pa se njihovo število poveča na več kot 120.000. Na javni vodovodni sistem je priključenih približno 99,6 odstotka prebivalcev slovenske Istre. Vodovodno omrežje obsega 1.018 kilometrov cevovodov, od katerih jih je približno 190 kilometrov priključnih vodov. Nekateri odseki omrežja so stari tudi do 90 let in izvirajo še iz obdobja začetne gradnje sistema okoli leta 1934. Poleg tega sistem vključuje dve vodarni, 28 črpališč, 80 črpalnih naprav, 86 vodnih zbiralnikov s skupno prostornino 40.090 kubičnih metrov ter 131 razbremenilnikov.

Rižana izpostavljena tveganjem

Ključni vir pitne vode ostaja izvir Rižane, ki pa je zaradi podnebnih sprememb vse bolj izpostavljen tveganjem. Prav v času največje porabe vode se njegova izdatnost zmanjšuje, zato mora Rižanski vodovod manjkajoče količine zagotavljati z nakupom vode iz drugih sistemov. Leta 2024 je bilo iz vodnega vira Rižana zagotovljenih približno 80 odstotka vseh količin v sistemu. Skupni stroški nakupa vode iz zunanjih virov so leta 2024 znašali 1,2 milijona evrov.

Dokument opozarja, da ima sistem v sušnih obdobjih premalo razpoložljive pitne vode. Potrebna količina za Rižanski vodovod je ocenjena na 310 litrov na sekundo, medtem ko razpoložljivi vodni viri v sušnem obdobju zagotavljajo le okoli 270 litrov na sekundo. Ključni razlog za primanjkljaj je zmanjšana izdatnost vodnega vira Rižana v času nizkih vodostajev, ko se hkrati zaradi turistične sezone in visokih temperatur poraba vode najbolj poveča. Velik problem so tudi vodne izgube. Leta 2024 je količina neobračunane vode dosegla 3.159.084 kubičnih metrov, kar je bilo 356.118 m³ več kot leto prej. Na vodovodnem omrežju so v istem letu evidentirali 315 popravil cevovodov in 182 popravil priključnih vodov, stroški odprave okvar pa so presegali milijon evrov. 

Kako bodo izboljšali vodooskrbo

Kot je navedeno v dokumentu, je namen investicije dolgoročno izboljšati varnost, zanesljivost in učinkovitost oskrbe s pitno vodo ter povečati odpornost sistema na podnebne spremembe. Projekt vključuje dva glavna sklopa. Prvi predvideva izgradnjo povezovalnega sistema za zagotavljanje dodatnih oziroma rezervnih količin pitne vode, drugi pa obnovo dotrajanega vodovodnega omrežja z namenom zmanjšanja vodnih izgub, števila okvar in stroškov vzdrževanja. V okviru projekta je predvidena gradnja oziroma nadgradnja 27,360 kilometra povezovalnih cevovodov ter obnova 42,886 kilometra obstoječega vodovodnega omrežja.

Predinvesticijska zasnova obravnava dva izvedbeno-finančna scenarija. Prvi predvideva, da bi večji del obnov vodovodnega sistema in večina povezovalnih ukrepov za izboljšanje varnosti oskrbe izvedli že v okviru evropske finančne perspektive 2021–2027, preostanek investicije pa bi zaključili v naslednjem programskem obdobju 2028–2034. Takšen pristop omogoča hitrejše zmanjšanje vodnih izgub in hitrejše izboljšanje varnosti oskrbe. Drugi scenarij ohranja enak obseg obnov vodovodnega sistema, večji del povezovalnih cevovodov pa prenaša v naslednje programsko obdobje. 

Investicija vredna skoraj 56 milijonov evrov

Po ocenah predinvesticijske zasnove skupna vrednost investicije v scenariju 1, ki ga dokument ocenjuje kot primernejšo rešitev, znaša 55,85 milijona evrov. Od tega je približno 50,82 milijona evrov predvidenih za gradnjo in zemljišča, dodatnih 5,03 milijona evrov pa za projektiranje, investicijsko dokumentacijo, strokovni nadzor, inženiring ter druge podporne storitve. Alternativni scenarij 2 je ocenjen na 57,39 milijona evrov. Izvedba investicije je predvidena fazno skozi dve evropski programski obdobji, od leta 2021 do leta 2027 ter od leta 2028 do leta 2034. Finančna konstrukcija temelji na sofinanciranju iz evropskih in državnih sredstev ter zagotavljanju preostalega deleža iz občinskih proračunov. 

Dokument opozarja tudi na posledice morebitne neizvedbe projekta. Ohranitev obstoječega stanja bi pomenila nadaljnje velike vodne izgube, večje tveganje za okvare in motnje v oskrbi, višje stroške vzdrževanja ter večjo odvisnost od nakupa vode iz drugih vodovodnih sistemov. Po oceni Rižanskega vodovoda Koper bi desetdnevni izpad oskrbe s pitno vodo povzročil stroške ponovne vzpostavitve delovanja omrežja v višini približno pet milijonov evrov, sanacija sistema pa bi trajala približno eno leto. Prav zato predinvesticijska zasnova investicijo opredeljuje kot ključni dolgoročni ukrep za povečanje varnosti, odpornosti in zanesljivosti oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri.