Sivka Horvat je pojasnila, da imajo na njihovi šoli od 40 do 50 otrok s posebnim statusom zaradi priselitve, ki traja do dve leti, vseh otrok priseljencev je od 15 do 20 odstotkov. Največ novih učencev je albansko govorečih, kot je dodala ravnateljica OŠ Livade Maja Cetin pa so med priseljenimi še otroci s Kosova, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Rusije.

Ministrstvo šoli plačuje stroške ene dodatne učne ure slovenščine na otroka na teden, ostalo rešujejo sami, denimo tako, da angažirajo učitelje podaljšanega bivanja ali s programi, ki jih dobijo prek razpisov. Vključili so tudi tutorje, torej učence, ki znajo tako slovensko kot jezik otroka, ki je na novo vključen v šolo. Ministrstvu zato predlagajo, da sistematizira delovno mesto učitelja, ki bi priseljence učil slovenščino. Težave pa se pojavljajo tudi v komunikaciji s starši teh otrok, če se ti ne učijo slovenskega jezika, še piše časnik.