Vseslovenska raziskava: zavajajoči zapisi na živilih

Raziskava Inštituta za nutricionistiko o uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih na slovenskem tržišču je pokazala, da so te trditve označene neskladno z zakonodajo, ki se bo začela uporabljati 14. decembra. Najhujše kršitve beležijo na proizvodih, ki izvirajo izven EU, pravi Igor Pravst z omenjenega inštituta.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Pravst, prehranske oz. zdravstvene trditve na živilih navajajo, domnevajo ali namigujejo na posebne prehranske lastnosti živila oz. na povezavo med živilom in zdravjem. Po njegovih besedah so pri pregledu 6000 živil na policah slovenskih trgovin prehranske trditve najpogosteje našli na nadomestkih mleka in jogurta, sadnih sokovih, žitih za zajtrk, mleku, jogurtih in namazih, zdravstvene trditve pa na jogurtih, žitih za zajtrk, rastlinskih oljih, sadnih sokovih, namazih in mleku.

Laboratorijska preiskava naključnih 32 živil je pokazala, da zdravstvena trditev na nobenem od živil ni bila označena skladno z zakonodajo, ki se bo začela uporabljati 14. decembra. Uporabljene so bile le splošne oz. nedovoljene zdravstvene trditve ali pa niso bili upoštevani pogoji njihove uporabe, je pojasnil Pravst.

Za živila, označena s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, namreč velja posebna zakonodaja. Nova uredba EU o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih je bila potrjena maja, 14. decembra pa se bo končalo prehodno obdobje za uskladitev označb živil na tržišču.

Inštitut za nutricionistiko je omenjeno raziskavo izvedel v okviru ciljnega raziskovalnega programa ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Pravst pa je ob tem omenil tudi nov štiriletni evropski projekt Clymbol, s katerim želijo ugotoviti, ali lahko zdravstvene trditve na živilih prispevajo k bolj zdravemu prehranjevanju.

Pri omenjeni preiskavi vzorcev živil so po Pravstovih besedah ugotovili tudi, da na večini označevanje hranilne vrednosti živil ni ustrezno tudi s sedaj veljavno zakonodajo. Na njih namreč ni bilo (ustrezne) prehranske tabele oz. niso bili ustrezno označeni ime izdelka, rok uporabe in količina.

Polovica izdelkov z omega-3 maščobnimi kislinami ni imela označene vsebnosti teh maščob, med njimi so posebej pereč problem jajca, pravi Pravst. Kot pojasnjuje, potrošnik v teh primerih kupuje "mačka v žaklju", saj nima vpogleda v sestavo izdelka in ne more primerjati konkurenčnih izdelkov. Pri živilih s prehranskimi vlakninami pa so po Pravstovih besedah neskladnosti predvsem pri testeninah.

Kot poudarja Elizabeta Mičović z ministrstva za kmetijstvo in okolje, je cilj nove zakonodaje varnost potrošnika, obenem pa želijo spodbuditi konkurenco in omogočiti učinkovit nadzor. Mičovićeva sicer ne ve, ali se bodo do sredine decembra proizvajalci že lahko odzvali na spremembe, za nadzor in sankcije pa so po njenih besedah odgovorni inšpektorji.

Kot meni Pravst, se potrošniki pri nakupu živil premalokrat posvečajo prehranski tabeli. Svetuje, naj bodo še posebej pozorni na vsebnost nasičenih maščob, sladkorjev in soli.

Deli novico: