"Sodeč po fotografiji je zelo verjetno, da gre za kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella). Čeprav na klobuku ni povsem jasno vidnih značilnih radialnih črt, ima izrazito dolge temne lovke, ki so tipične za to vrsto," je pojasnil dr. Martin Vodopivec z Morske biološke postaje Piran. Dodal je, da so v zadnjem času to vrsto pogosteje opažali na območju Tržaškega zaliva, kar dodatno potrjuje verjetnost pravilne identifikacije.

Kompasna meduza sicer ni zelo nevarna človeku, vendar pa lahko povzroči boleč ožig. "Dotikanje močno odsvetujemo. V primeru stika je treba mesto ožiga sprati z morsko vodo, ne sladko. Če pride do alergične reakcije, pa je nujno potrebno poiskati zdravniško pomoč," opozarja Vodopivec. Po njegovih besedah so ožigi te vrste običajno neprijetni, a redko povzročijo hujše posledice.

Na vprašanje, ali je letošnje večje število opažanj te vrste znak sprememb v morskem okolju, dr. Vodopivec odgovarja: "Kompasna meduza je avtohtona vrsta v severnem Jadranu. Pojavljanje večjega števila osebkov je lahko rezultat naravnih nihanj v populaciji, kar je pri meduzah običajen pojav. Večina teh organizmov se dobro prilagaja okoljskim spremembam, zato se njihova številčnost hitro odziva na spremembe v morju."

Tudi sicer so v slovenskem morju v zadnjem času opazili več želatinoznih vrst. Med najpogostejšimi so uhati klobučnjak, morsko kolesce, morski klobuk in salpe. "Vse te vrste so že dolgo prisotne pri nas. Čeprav izgledajo nenavadno, gre za naravni del morskega ekosistema," dodaja Vodopivec.

Na Morski biološki postaji Piran pojav meduz redno spremljajo. Podatke zbirajo tudi na podlagi poročil občanov in obiskovalcev obale. "Zelo smo veseli vsakega sporočila s terena, saj nam pomaga pri oblikovanju boljše slike o dogajanju v morju. Če kdo opazi meduzo, naj nam pošlje fotografijo po elektronski pošti ali prek Facebook skupine Meduze Adria," poziva Vodopivec.

Poudarja še, da imajo vse klobučnjaške meduze ožigalke, zato dotikanje ni priporočljivo. "Če pride do ožiga, je pomembno odstraniti morebitne ostanke lovk, mesto dobro sprati z morsko vodo in po potrebi segreti z vročo vodo, kar lahko omili učinek strupa. Ob močnih reakcijah pa je nujna zdravniška oskrba."

Pojav meduz ob slovenski obali tako letos ni nič nenavadnega, vendar pa velja ob opazovanju ohraniti spoštovanje do teh občutljivih, a hkrati prilagodljivih prebivalcev našega morja.