Kot poroča časnik, se fiasko okoli razpisa in nato preklica posvetovalnega referenduma o drugem bloku nuklearke med strankami najbolj pozna največji vladni stranki. To bi trenutno podprlo le še 12,4 odstotka vprašanih, kar je štiri odstotne točke manj kakor pred mesecem dni (16,6 odstotka) in najmanj, kar je stranka zabeležila kadarkoli v barometru.

V primerjavi z lanskim septembrom se je podpora Gibanja Svoboda praktično prepolovila (24,3 odstotka), še večja je razlika glede na december 2022, saj je sedanji rezultat le dobra tretjina od takratnih 34,1 odstotka, dodaja Delo.

Tako kot že zadnjih 13 mesecev ostaja na lestvici vodilna SDS z 21,6 odstotka (oktobra 22,4), pri čemer se je zmanjšala tudi njena odbojnost, torej delež vprašanih, ki je zagotovo ne bi volili, in sicer z 41,9 na 38,6 odstotka. Gibanja Svoboda zagotovo ne bi volilo skoraj 26 odstotkov vprašanih, je še pokazala anketa.

Na tretjem mestu je SD, ki bi jo obkrožilo šest odstotkov anketiranih, oktobra 6,5 odstotka. Med parlamentarnimi strankami se je izid izboljšal le Levici, ki bi jo izbralo pet odstotkov vprašanih, kar je 1,4 odstotne točke več kot prejšnji mesec. NSi bi volilo 4,4 odstotka vprašanih, mesec prej pa 4,9 odstotka.

Sledijo Vesna s 3,9 odstotka podpore, SLS 3,4 odstotka, Resni.ca 2,2 odstotka, Piratska stranka 1,2, Naša prihodnost, Naša dežela in Konkretno pa so zabeležile po 0,2-odstotno podporo, kaže anketa Dela.

Ob tem se je povečal delež neopredeljenih in presegel 30 odstotkov, pri čemer jih več kot četrtina ne ve, za katero stranko bi glasovali, skoraj šest odstotkov pa jih ne bi za nobeno.

Kot je pokazala anketa, je padla tudi ocena dela vlade, in sicer z 2,48 oktobra na 2,26. Samo enkrat v tem mandatu so anketarji namerili nižjo, in sicer marca (2,23), je pa izenačena z najnižjo, ki jo je kdaj dobila zadnja Janševa vlada. Dobrih 57 odstotkov vprašanih je dalo vladi negativno oceno (oktobra 46,3 odstotka), 31 odstotkov celo zelo negativno, dobra četrtina srednjo, pozitivno pa nekaj manj kot 15 odstotkov, od tega zelo pozitivno manj kot dva odstotka.

Delo še dodaja, da so bili vprašani ta mesec precej bolj kritični do politikov, saj so skoraj vse na lestvici ocenili slabše kot oktobra. Edini, pri katerem je puščica obrnjena navzgor, je prvak SDS Janez Janša, ki se je z začelja lestvice ob prejšnjem merjenju povzpel za sedem mest na 13. V nasprotno smer pa se je premaknil predsednik vlade in Svobode Robert Golob, ki so mu vprašani tokrat namenili najnižjo oceno.

Vrh lestvice priljubljenosti se ni spremenil, saj so bili vprašani še naprej najbolj naklonjeni predsednici Nataši Pirc Musar, ki ji sledijo gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han, evropski poslanec Vladimir Prebilič in po novem neodvisni poslanec Anže Logar. Na petem mestu je tretji mesec zapored predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, še kaže anketa Dela. Koordinatorka Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko je na 14. mestu, predsednik NSi Matej Tonin pa na 16.

Raziskavo je za uredništvo Dela med 4. in 7. novembrom izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana na reprezentativnem vzorcu 722 polnoletnih prebivalcev Slovenije.