Prav zato je iniciativa Pobuda za kakovost življenja Severne Istre na ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) ter Mestno občino Koper naslovila predlog za uvedbo začasnega prometnega režima na državni cesti G1-11 med Koprom in Dragonjo, o čemer smo že poročali. 

Predlagali so, da bi ob osmih najbolj prometno obremenjenih sobotah promet potekal izmenično enosmerno. Med 11. in 15.30 bi bila cesta namenjena prometu proti Hrvaški, med 16. in 19. uro pa prometu proti Kopru. Po njihovem mnenju bi takšna ureditev izboljšala pretočnost prometa, skrajšala čakalne dobe in zmanjšala obremenitve lokalnih cest.

Na ministrstvu so nam po pridobitvi mnenja DRSI pojasnili, da predlagane ureditve ne podpirajo. Po njihovi oceni predlog ne vpliva le na posamezen odsek državne ceste, ampak tudi na širše cestno omrežje, dostopnost naselij, javni potniški promet, delovanje intervencijskih služb ter čezmejne prometne tokove.

Ocenjujejo, da bi popolna zapora ene smeri v predlaganih časovnih intervalih povzročila nove zastoje, predvsem na hrvaški strani meje. Poleg tega bi bila za izvedbo takšne ureditve potrebna tudi uskladitev s hrvaškimi pristojnimi organi glede obveščanja voznikov in preusmerjanja prometa.

Ob poletnih konicah po cesti tudi do 34.000 vozil dnevno 

DRSI je ob odgovoru razkrila tudi podatke o prometnih obremenitvah na odseku med Koprom in Dragonjo. Izven turistične sezone po tej cesti med tednom dnevno pelje približno 12.000 vozil, ob koncih tedna okoli 15.000.

V času poletne turistične sezone pa se promet skoraj podvoji. Ob najbolj obremenjenih vikendih po najbolj prometnem delu ceste dnevno pelje okoli 34.000 vozil.

Čeprav je promet ob sobotah večji proti Hrvaški, razlika med smerema po podatkih DRSI ni velika. Med 8. in 18. uro proti Dragonji v povprečju pelje okoli 1.000 vozil na uro, proti Kopru pa približno 800 vozil na uro, kar pomeni približno desetodstotno razliko.

Na direkciji zato ocenjujejo, da bi popolna zapora ene smeri ustvarila še večje kolone na strani, kjer bi bil promet začasno ustavljen.

Več prometa na lokalnih cestah in težave za intervencijske službe

Na DRSI opozarjajo tudi na druge posledice morebitne uvedbe takšnega prometnega režima. Po njihovi oceni bi številni vozniki iskali obvoze po lokalnih cestah skozi okoliška naselja, kar bi povečalo prometne obremenitve, zmanjšalo prometno varnost in dodatno poslabšalo razmere za tamkajšnje prebivalce.

Ob tem bi bila otežena tudi dostopnost do posameznih območij ob državni cesti, zahtevnejše pa bi bilo posredovanje intervencijskih služb.

Kot dodatno težavo izpostavljajo mejna prehoda Sečovlje in Sočerga. Povezava prek Sečovelj je po njihovih navedbah že zdaj močno obremenjena, preusmerjanje prometa proti Sočergi pa bi dodatno obremenilo cestno omrežje na območju Buzeta.

Težave priznava tudi občina

Na Mestni občini Koper prav tako priznavajo, da poletni promet že vrsto let povzroča velike težave prebivalcem zaledja in obmejnega območja.

Pojasnjujejo, da prejemajo številne pobude in pritožbe občanov zaradi tranzitnega prometa, ki med turistično sezono močno obremenjuje tudi lokalne ceste. Prav zato je vožnja na nekaterih odsekih že danes dovoljena izključno lokalnemu prometu.

Občina podpira iskanje dodatnih rešitev za izboljšanje pretočnosti prometa, vendar meni, da morajo biti vsi ukrepi strokovno preverjeni, prometno varni in izvedljivi v praksi. Po njihovi oceni bi bilo spreminjanje prometnega režima po posameznih urah na tako prometno obremenjeni državni cesti zelo zahtevno, saj ima cesta številne priključke, dostope do naselij in lokalnih cest.

Na ministrstvu, DRSI in Mestni občini Koper se strinjajo, da dolgoročne razbremenitve prometa ni mogoče doseči z začasnimi ukrepi.

Kot ključno rešitev navajajo izgradnjo hitre ceste Koper–Dragonja, ki je v pristojnosti DARS, ter načrtovane ureditve Šmarske ceste v Kopru. Med drugim so predvideni ureditev krožišča pri Vinakopru in nadaljnje faze rekonstrukcije glavne ceste proti Dragonji.