Uporabnica je izrazila nejevoljo nad tem, da mora za dostop do lastnih prihrankov čakati in pojasnjevati namen porabe denarja. Po navedbah Slovenskih novic je zapisala, da jo je presenetilo, da naj bi bilo treba že za dvig treh tisoč evrov podati dodatna pojasnila. Ob tem je dodala, da zaradi takšne izkušnje ne želi več hraniti denarja na banki.

Razpravo je nadaljevala z vprašanjem, ali lahko človek sploh prosto razpolaga s svojimi prihranki. Kot primer je navedla osebo s 50.000 evri prihrankov in se vprašala, zakaj bi morala banka vedeti, za kaj bo denar porabljen. Zapisala je še, da jo je celotna izkušnja močno razburila in da ji je "resnično dvignila tlak."

Različne izkušnje komitentov

Pod objavo so se hitro pojavili številni odzivi. Eden od uporabnikov je menil, da je šlo pri pravilih za posledico pretiranega preprečevanja pranja denarja. Drug je opisal primer svoje matere, ki naj bi pri dvigu 40.000 evrov s poslovnega računa potrebovala številna dokazila o namenu porabe sredstev. Nekatera mnenja so bila še ostrejša, saj so posamezniki trdili, da banka v določenih primerih komitentu celo ne dovoli razpolaganja z lastnim denarjem, če ji pojasnila niso všeč.

Po drugi strani so nekateri opisali povsem drugačne izkušnje. Eden od uporabnikov je navedel, da je zjutraj poklical banko, napovedal dvig precej višjega zneska od treh tisoč evrov in denar brez dodatnih vprašanj prevzel še isti dan. Drugi je zapisal, da se je pred leti srečal s podobnimi zapleti že pri dvigu deset tisoč evrov.

V razpravi so se pojavili tudi zapisi, da predhodna najava za dvig treh tisoč evrov ni potrebna in da banke praviloma ne sprašujejo o namenu uporabe sredstev. A nekateri so vztrajali, da so takšno izkušnjo dejansko doživeli. Ena izmed uporabnic je navedla, da so jo pri banki spraševali prav za namen dviga treh tisočakov, dodatno pa jo je zmotilo tudi izpolnjevanje podatkov o pričakovanih gotovinskih pologih in izvoru denarja pri odprtju spletnega računa.

Kaj določa zakonodaja?

Kot navajajo Slovenske novice, v Sloveniji velja omejitev gotovinskega poslovanja, po kateri osebe, ki opravljajo dejavnost, od strank ne smejo sprejeti gotovinskega plačila v vrednosti nad 5000 evrov. Banka lahko zato preverja, ali je načrtovana transakcija skladna z zakonodajo.

Pomemben dejavnik je tudi logistika. Pri večjih zneskih gotovine, pogosto že nad 2000 ali 5000 evrov, odvisno od posamezne banke, je treba dvig napovedati vnaprej. Namen tega je zagotoviti, da ima poslovalnica na voljo dovolj gotovine za izplačilo.

Če banka od stranke zahteva dodatna pojasnila, ta pa jih ne poda ali so odgovori ocenjeni kot sumljivi, lahko v skrajnih primerih zavrne izplačilo ali celo prekine poslovno razmerje. Banke poudarjajo, da takšnih vprašanj ne postavljajo brez razloga, temveč na podlagi zakonodaje s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

Odgovori bank

Novinarji Slovenskih novic so za pojasnila zaprosili vse banke in Združenje bank Slovenije, odgovorov pa niso prejeli od vseh.

Iz UniCredit Banke Slovenija so sporočili, da dvigi gotovine do 3000 evrov praviloma ne zahtevajo predhodne najave. Prav tako pri takšnih zneskih strank običajno ne sprašujejo o namenu uporabe denarja. Pri višjih zneskih je predhodna najava namenjena predvsem zagotavljanju zadostne količine gotovine v poslovalnici.

Pojasnili so tudi, da lahko banka v določenih primerih od komitentov zahteva dodatne informacije o transakcijah, vendar le takrat, ko za to obstajajo utemeljeni razlogi in kadar to zahtevajo zakonodaja ter regulatorni predpisi. Ob tem zagotavljajo varovanje zasebnosti strank in osebnih podatkov v skladu z veljavno zakonodajo, vključno z uredbo GDPR.

Iz Addiko banke so odgovorili, da je dvig gotovine do 3000 evrov mogoč brez predhodne najave. Za višje zneske je najava potrebna, vendar strankam ni treba pojasnjevati, za kaj bodo sredstva uporabile.

Tudi v OTP banki pravijo, da strank ne sprašujejo o razlogih za dvig gotovine. Njihova pravila pa določajo, da mora biti vsak dvig nad 2000 evrov napovedan najmanj en delovni dan vnaprej oziroma do 11. ure istega dne, če gre za naročilo v poslovalnici. Pri naročilu prek digitalne banke je potrebna najava najmanj dva dni prej.

Iz odgovorov bank izhaja, da enotnih pravil ni. Pri nekaterih bankah je prag za predhodno najavo 2000 evrov, pri drugih 3000 evrov, uporabniki pa omenjajo tudi mejo 5000 evrov.

Kaj pravijo v Združenju bank Slovenije?

V Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da je predhodna najava dviga večjih količin gotovine del interne poslovne politike posamezne banke ali hranilnice. Namen takšne prakse je predvsem zagotavljanje zadostne količine gotovine in večja varnost poslovanja. Ob tem praviloma ni treba razkrivati razloga za dvig.

Hkrati pa poudarjajo, da morajo banke spoštovati zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V primerih, ko je to potrebno, lahko zato upravičeno zahtevajo dodatna pojasnila o namenu uporabe sredstev.

Združenje še poudarja, da lahko banke zbirajo in obdelujejo le podatke, ki so nujni za izpolnjevanje zakonskih obveznosti. Dostop do teh podatkov je omejen, postopki pa nadzorovani. Kot so pojasnili, je namen takšnih preverjanj zaščita finančnega sistema in ne neupravičeno poseganje v zasebnost komitentov.