Kljub temu, da je potekla koncesija, je koprski veterinar Peter Maričić vse od lanskega februarja pa do letošnjega junija to delo opravljal brezplačno v upanju, da bo ministrstvo objavilo razpis. Ker tega ni storilo, brezplačnega dela Maričić ne bo več opravljal, se je odločil. Ob tem je poudaril, da gre za zelo neodgovorno početje države, saj je več kot 70 odstotkov živali, ki jim je do sedaj nudil pomoč, poškodovanih, bolnih, povoženih … zaradi človeške aktivnosti, objektov in infrastrukture.

Veterinar Peter Maričić

Z vprašanji, ali v bodoče še nameravajo podeljevati koncesije za področje nudenja pomoči zaščitenim prostoživečim živalim, ali bodo morda to področje uredili kako drugače, smo se obrnili na Ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer so nam povedali, da so imeli z izvajalci nalog zatočišča pogodbo do leta 2023. Pripravljajo projektno nalogo, ki bo osnova za sklenitev nove pogodbe z izvajalcem, ki ga bodo izbrali na javnem razpisu. Pri pripravi nove projektne naloge so upoštevali strokovni in etični vidik ter določbe Uredbe o zatočišču za živali prosto živečih vrst.

V zvezi s strokovnim vidikom, so nam povedali, da vsak, ki želi pomagati živali, lahko iz narave odvzame ali ujame žival pod pogojem, da jo kasneje vrne v naravo živo, zdravo in brez oznake (obroček, značka, radijski oddajnik) in na način, določen s predpisom, ki ureja zatočišče za živali.

"Takšno žival je treba oddati v zatočišče. Vendar je treba pri tem upoštevati strokovni vidik pri zdravljenju in oskrbi živali v zatočišču za prostoživeče žrtve, za razliko od zavetišča za gojene in rejne živali. Treba je poudariti tudi funkcijo in pomen prostoživečih živali za naravo. Živali prostoživečih vrst so del narave, v kateri veljajo naravne zakonitosti in v kateri je vsak osebek podvržen borbi za obstanek oziroma naravni selekciji. Žival, ki je ranjena, drugače poškodovana, bolna ali zapuščena, je v naravi prednostni plen plenilcev oziroma hrana razkrojevalcem. Takšna žival, odvzeta iz narave, je za naravni sistem izgubljena. Pomembno je tudi dejstvo, da se živali le izjemoma po izpustitvi iz ujetništva uspešno vključijo nazaj v naravo," so pojasnili na ministrstvu in dodali, da imajo živali prosto živečih vrst mesto v naravi, zato je trajno zadrževanje telesno ali vedenjsko prizadetih živali v ujetništvu, kjer življenjske razmere tudi niso nikoli enakovredne tistim v naravi, strokovno neutemeljeno.

"Hkrati je treba upoštevati tudi etični vidik, ki v človeku, ki naleti na živo bitje, potrebno pomoči, vzbudi moralno obveznost, da pomaga. Zato mora biti v izjemnih primerih, ko je to tudi strokovno potrjeno s strani veterinarja, omogočena oskrba poškodovanih živali," poudarjajo.

Je pa po njihovih navedbah dejavnost izvajanja nalog zatočišča tako kompleksna, da brez pisnega dogovora, v katerem se doreče tudi dogovor o načinu in višini financiranja, ni mogoča:

"Veljavna zakonodaja predstavlja grobi okvir, ki ga je treba doreči še s pogoji v pogodbi, do katere pa v tem primeru ni prišlo.“

Na ministrstvu še pravijo, da bo razpis za izbiro zatočišča izpeljan v kratkem. Šli pa bodo tudi v pogajanja s trenutnim izvajalcem nalog zatočišča.

Več o tem, kaj storiti, če naletite na poškodovano prostoživečo žival, si lahko ogledate v spodnjem video prispevku.