Z lanskim aprilom je Dars uvedel sistem DarsGo. Gre za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, ki velja za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Tovornim vozilom se tako ni več treba zaustavljati na cestninskih postajah, kar poleg povečanja pretočnosti zmanjšuje tudi porabo goriva in izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

Po oceni Darsa je uvedba sistema, ki mu je sledil tudi začetek odstranjevanja cestninskih postaj, eden izmed pomembnih okoljevarstvenih ukrepov v državi. Prihodnje leto, ko na avtocestah in hitrih cestah, če bo šlo vse po načrtih, ne bo več cestninskih postaj, bo poraba goriv težkih vozil po predvidevanjih strokovnjakov Instituta Jožef Stefan - ti so za Dars pripravili ocene za trajnostno poročilo - nižja za 168 GWh. To je nekaj več od letne proizvodnje elektrike v hidroelektrarni Brežice (161 Gwh).

V sistemu DarsGo je bilo ob koncu 2018 po navedbah Darsa registriranih več kot 230.000 težkih vozil, od 1. aprila do 31. decembra lani pa je bilo v primerjavi z enakim obdobjem 2017 ocestninjeno 12 odstotkov več kilometrov. V DarsGo sistemu se namreč cestnina pobira za celotno omrežje, medtem ko v starem sistemu del omrežja ni bil cestninjen.

Učinek novega sistema v 2018 je v zmanjšanju porabe goriv za 115.000 GWh ali 414 terajoulov, kar pomeni šest odstotkov celotne porabe goriva težkih vozil na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, so navedli na Darsu. Še dodatni prihranki energije bodo, kot rečeno, sledili po odstranitvi vseh cestninskih postaj, ki se je začela lani in trenutno pospešeno poteka.

Na Darsu so ugotovili še, da je bilo na slovenskih avtocestah in hitrih cestah več kot 85 odstotkov vozil najčistejših emisijskih razredov motorjev, medtem ko jih je bilo leta 2013 v najčistejših razredih le dobra četrtina. Čeprav na Darsu priznavajo, da posodobitev voznega parka ni le rezultat cenovne politike cestninjenja, pa je k temu po njihovem prepričanju pripomogla, saj ponuja veliko večje cenovne ugodnosti za okolju prijaznejša vozila.

Z uvedbo elektronskega cestninjenja so se po pojasnilih Dars zmanjšali tudi izpusti toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka, kot so dušikovi oksidi in trdi delci. Prihranki pri izpustih se tako po izračunih avtorjev Darsovega trajnostnega poročila gibljejo med petimi in sedmimi odstotki celotnih izpustov težkih vozil na omrežju avtocest in hitrih cest.

Poleg prihranka energije in nižjih izpustov pa na Darsu izpostavljajo še prihranek časa pri novem sistemu cestninjenja in večji pretočnosti omrežja. Čeprav zaradi močno povečanega prometa in številnih nesreč v zadnjih letih na slovenskih avtocestah zelo pogosto prihaja do zastojev, pa na Darsu letni prihranek časa ocenjujejo na 600.000 delovnih ur oziroma več kot 40 polnih delovnih let.