Vasle je v sporočilu za javnost izpostavil tri ključne poudarke odločitve sveta ECB - da ohranijo vse možnosti ukrepanja, da postopoma znižajo mesečne neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru rednega programa odkupovanja obvezni (APP) in z njimi, če bodo razmere dopuščale, v tretjem četrtletju zaključijo, in da ključne obrestne mere postopno prilagodijo nekaj časa po zaključku nakupa vrednostnih papirjev.

Neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP se bodo tako v drugem četrtletju izvajali v manjšem obsegu, kot so najavili decembra. V aprilu bodo neto nakupi znašali 40 milijard evrov, v maju 30 milijard evrov in v juniju 20 milijard evrov. V tretjem četrtletju naj bi se neto nakupi zaključili.

V luči povečane negotovosti je svet ECB prilagodil tudi časovnico spremembe obrestnih mer. "S to razširitvijo možnosti ukrepanja smo zagotovili, da bo zaključku neto nakupov čez nekaj časa sledila tudi prilagoditev obrestnih mer, vendar ne nujno v kratkem, kot je bilo predvideno do sedaj," je pojasnil Vasle.

Člani sveta ECB ob tem ostajajo pripravljeni prilagoditi vse njihove instrumente, da bi zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih.

Vasle je izpostavil, da se je postpandemično okrevanje gospodarske aktivnosti v območju evra pred rusko vojaško agresijo nadaljevalo, realni bruto domači proizvod pa je v zadnjem četrtletju lani dosegel predpandemsko raven. Zaradi slabših epidemioloških razmer se je rast proti koncu leta sicer nekoliko upočasnila, a so visokofrekvenčni podatki ob sproščanju epidemičnih omejitvenih ukrepov februarja že kazali na ponovni pospešek v gospodarski aktivnosti.

Z nadaljevanjem okrevanja še naprej vztraja tudi visoka inflacija, je opozoril guverner. Ta ob hitri rasti cen energentov in zastojih v dobavnih verigah postaja vse širše osnovana in je februarja dosegla 5,8 odstotka.

Ruska vojaška agresija in njene posledice bodo po Vasletovih besedah vplivale tako na gospodarsko aktivnost kot na dinamiko cen v evrskem območju. Upad tujega povpraševanja in poslabševanje gospodarskega sentimenta bosta nekoliko znižala rast, hkrati pa se bo zaradi višjih cen energentov okrepila inflacija.

Napovedi, ki so jih v četrtek obravnavali člani sveta ECB, kažejo, da bo gospodarska rast v evrskem območju letos predvidoma nižja za pol odstotne točke od decembrske napovedi in bo znašala 3,7 odstotka. Po drugi strani bo hitrejša rast cen energentov in drugih surovin, ki se prenaša tudi v rast cen širše po ostalih sektorjih, pospešila inflacijo, ki bo letos predvidoma znašala 5,1 odstotka. Ob pričakovanem upadu cen energentov v letih 2023 in 2024 se bo inflacija postopoma umirila in stabilizirala blizu dvoodstotnega cilja ECB.

Zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer se je volatilnost na finančnih trgih povečala, prav tako se je poslabšala likvidnost. Pogoji za financiranje so se zaostrili, nekoliko bolj za zasebni sektor v primerjavi z državnim sektorjem. Obrestne mere za zadolževanje za zasebni sektor so opazneje porasle, vendar so dosežene nove ravni še vedno nedaleč od povprečnih, ki so prevladovale v letih 2018 in 2019.

Vlagatelji za 10-letno državno obveznico zahtevajo okoli enoodstoten donos, medtem ko za ročnostno primerljivo nemško okoli 0,2 odstotka. Kljub povišani volatilnosti in poslabšani likvidnosti so finančni trgi v vseh državah članicah evrskega območja omogočali nemoten dostop do finančnih virov evrskim gospodarskim in državnim subjektom.