Slovenija zavrača hrvaški predlog o vrnitvi k začasnemu ribolovnemu režimu iz leta 2005, ki ga vidi kot poskus izničenja arbitražne razsodbe o meji med državama. Po mnenju slovenskega zunanjega ministrstva hrvaška stran kljub jasni določitvi meje na morju še naprej krši mednarodno pravo in ovira slovenske ribiče. Slovenija je kljub temu odprta za dogovor o posebnem ribolovnem sporazumu med državama, ki bi temeljil na spoštovanju arbitražne razsodbe.
ZAŠČITA SLOVENSKIH RIBIČEV: Slovenija ostaja odprta za dogovor o ribolovu, vendar le na podlagi arbitražne razsodbe
Piran
Poročali smo že o težavah slovenskih in hrvaških ribičev, ki jih ob nadzoru policija ene ali druge države zaradi nedovoljenega ribolova pogosto kaznuje z visokimi kaznimi. Ob napetostih na morju pa so toliko bolj presenetljive izjave Andreje Metelko-Zgombić, državne sekretarke na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Hrvaške, ki je za hrvaške medije izjavila, da se je Hrvaška večkrat poskušala dogovoriti za "začasni režim za miroljubni ribolov" in da "kljub sporu glede meje" Hrvaški "ne uspe najti pravega partnerja na slovenski strani". Ker gre za izjave visokega hrvaškega državnega funkcionarja, nas je zanimalo, kako slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve komentira nenavadno hrvaško retoriko.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da je bil "spor glede meje" med Slovenijo in Hrvaško rešen leta 2017 z arbitražno razsodbo, ki pa je Hrvaška ne sprejema, kar je edini razlog za težave v slovenskem morju. Prav tako poudarjajo, da Hrvaška ne more omejiti pravice slovenskih ribičev do ribolova v slovenskem morju.
"Arbitražno sodišče je mejo na morju natančno (s koordinatami) in dokončno določilo. Ta odločitev se neposredno uporablja brez dodatnega dogovora obeh držav. Žal Hrvaška slednje, čeprav je k temu mednarodnopravno zavezana, ne sprejema. In to je edini razlog za vse napetosti, ki smo jim priča v slovenskem morju," navajajo. "Slovenija zagovarja stališče, da Hrvaška ne more omejiti pravice slovenskih ribičev, da opravljajo ribolov v slovenskem morju. Ribolovni režim v slovenskem morju namreč določa Republika Slovenija v skladu s svojo zakonodajo, pravili skupne ribiške politike EU in mednarodnopravnimi obveznostmi."
Na slovenskem zunanjem ministrstvu kljub temu ne izključujejo možnosti posebnega sporazuma o ribolovnem režimu. "Seveda je možna sklenitev posebnega sporazuma med državama o ribolovnem režimu na določenih območjih v slovenskem in hrvaškem morju, vendar morajo biti ta opredeljena v skladu z arbitražno razsodbo in slovensko zakonodajo, v katero je bila razsodba prenesena," navajajo.
Glede meje na morju pa poudarjajo, da Slovenija ne more pristati na hrvaško enostransko določanje meje na morju po sredini Piranskega zaliva, saj bi to pomenilo, da se odpoveduje svojemu morju v korist sosednje države.
"V kakršnemkoli sporazumu, ki zadeva obmejno območje, mora biti jasno in nedvoumno zapisano, kje je slovensko ozemlje oziroma morje in kje hrvaško. Na tej osnovi pa so možni nadaljnji dogovori in sporazumi v korist državljanom obeh držav. Slovenija je k temu Hrvaško že večkrat pozvala, tako v prejšnjih vladah kot v mandatu aktualne vlade," zagotavljajo na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer poudarjajo, da je mejo na morju natančno in dokončno rešilo arbitražno sodišče in da zato ni nerešenih vprašanj.
"Zato ni vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti, od obeh držav se pričakuje le, da spoštujeta in izvršujeta svoje mednarodnopravne obveznosti. Slovenija je svoj del izpolnila in v svoj pravni red prenesla arbitražno razsodbo, Hrvaška pa tega še ni storila."
Hrvaško redno pozivajo, da preneha obremenjevati tako slovenske kot hrvaške ribiče, vendar pa do danes ni izkazala interesa, da se v skladu z mednarodnim pravom ribičem z obeh držav omogoči nemoteno opravljanje ribolovnih dejavnosti. "Nasprotno, hrvaški organi s plovili celo nezakonito vstopajo v slovensko morje in tam onemogočajo ribolov slovenskim ribičem," opozarja slovensko zunanje ministrstvo.
Kaj menijo o predlogu Hrvaške, da bi se morali vrniti k "skupni izjavi o izogibanju incidentom" iz leta 2005, ko je veljal začasni riboplovni režim, ki je omogočal ribolov tako hrvaškim kot slovenskim ribičem?
Kot poudarjajo na zunanjem ministrstvu, je bil začasni ribolovni režim vzpostavljen leta 2005, ko sta se vladi dogovarjali, da bosta reševanje mejnega spora urejali s pomočjo tretje strani, dogovorjena pa je bila tudi njegova veljavnost do dokončne določitve državne meje, torej do leta 2017, ko je bila meja končno določena. Tovrstne predloge hrvaške strani zato razumejo kot poskus izničenja arbitražne razsodbe, obenem pa opozarjajo, da bilateralni poskusi urejanja mejnih vprašanj v preteklosti niso bili uspešni.
Kljub temu ostaja slovenska stran odprta za dogovor o posebnem ribolovnem sporazumu med državama. "Hrvaški strani smo že večkrat sporočili, da je Slovenija ob upoštevanju interesov slovenskih ribičev odprta za dogovor o posebnem ribolovnem sporazumu med državama, ki bi ribičem z obeh strani omogočil ribolov v nacionalnih ribolovnih območjih, ki so zamejena z arbitražno mejo, torej tudi v slovenskem morju." A obenem opozarjajo, da slovenska stran ne more pristati na to, da plovila hrvaških državnih organov nezakonito vstopajo v slovensko morje in tam izrekajo kazni, saj nimajo za to nobene pristojnosti.
Naši ribiči so z ribiškimi barkami Riba 1 in Riba 2 in Driga I in Droga II, lovili vse do Malega Lošinja, kar je potrdil tudi eden takratnih kapitan barke Andrejčič Mirko. Ko so prišli predstavniki ministrstva v Izolo, jim je ob pogovoru pokazal razliko, do kje so lahko lovili takrat in do kje lahko lovijo danes. Vse te razprtije z mejo, ki se očitno niso končale z odločitvijo sodišča, kar priznava samo Slovenija, ne koristijo ne enim ne drugim. Očitno vsaka država vztraja na svojih stališčih in pogledih, vendar gre vse to le na škodo predvsem ribičem, njihovim družinam, tveganjem o izgubi lastnega premoženja in medsosedskim odnosom. Vse to se čuti, ko se preide mejo in odide na plažo v Istro ali še niže, ker so medsebojni odnosi zelo načeti. Vse to zaradi nesposobnosti politike, da bi rešila probleme, ki se vlečejo že vse od osamosvojitve, ne pa, da vse prepušča nekim tretjim odločevalcem, ki sedijo v udobnih foteljih. Koliko volitev bo še moralo miniti, da se bodo odločevalci in zakonodajalci zavedlo, v čigavem interesu in kdo plača vse to licemerje, ki se dogaja vsakodnevno in vse gre le še na slabše. Kaj bodo porekli naši zanamci, kaj jim bomo zapustili, s čim bodo upravljali na morju, koliko bark bodo sploh še imeli za ulov ribe...vse to so vprašanja za vse tiste, ki odločajo o naši usodi, seveda brez nas...
Politik razmišlja le o prihodnih volitvah, državnik o prihodnji generaciji.
James Freeman Clarke