Gre za seznam 130 prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko v obdobju 2014-2020 po pospešenem in lažjem postopku potegovali za delež od 5,8 milijarde evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope. Na njem je tudi sedem slovenskih projektov.

Slovenija je julija, v vmesni fazi postopka odločanja, seznamu nasprotovala, ker je bil na njem tudi italijanski projekt plinskega terminala v Severnem Jadranu, češ da se za njim skriva namera gradnje terminala v Žavljah, čemur že vseskozi odločno nasprotuje. Sledila so dodatna pogajanja, ki so prinesla rešitev.

Italija in Slovenija terminal uvrstile na prednostno listo

"Slovenija se je z Italijo in Evropsko komisijo dogovorila o kompromisni rešitvi glede uvrstitve plinskega terminala v Severnem Jadranu na prednostno listo energetskih projektov EU ... Dogovor predvideva, da bo lahko Italija določila lokacijo terminala samo v soglasju s Slovenijo," so danes pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

V praksi ta rešitev po navedbah ministrstva pomeni, da terminal ne bo zgrajen na območju, ki bi mu Slovenija nasprotovala zaradi negativnih učinkov na slovensko ozemlje, kar je skladno z resolucijo o strategiji za Jadran, ki jo je državni zbor sprejel leta 2009.

"Omenjeni dogovor je zlasti pomemben z vidika negativne okoljske presoje za postavitev kopenskega plinskega terminala v Žavljah in posledičnega nasprotovanja Slovenije, številnih civilnih iniciativ ter dežele Furlanije Julijske krajine," so še izpostavili na ministrstvu.

Rešitev bo upoštevana v končni različici

Ta rešitev bo po navedbah ministrstva upoštevana v končni različici seznama, ki jo bo komisija potrdila v ponedeljek. Gre za delegiran akt, ki ga pripravi komisija, pri čemer članice ne sodelujejo. Komisija ga nato posreduje v pregled članicam in Evropskemu parlamentu, ki pa akta ne morejo več spreminjati, temveč ga lahko le potrdijo ali zavrnejo.

Za Slovenijo je ta rešitev dejansko najboljša, saj ji daje najtrdnejše zagotovilo, da terminala v Žavljah resnično ne bo. Če bi vztrajala pri umiku projekta s seznama, tega zagotovila ne bi imela. Poleg tega bi po nepotrebnem zaostrovala odnose s sosedi, ki povrhu vsega niti sami niso enotni glede spornega terminala, meni več virov iz Bruslja in Ljubljane.

Slovenija je sicer imela jamstvo v obliki opombe na voljo že pred julijskim glasovanjem, na katerem je seznam zavrnila. Namesto da bi sprejela to ponudbo, s čimer bi spretno pokopala terminal v Žavljah in zagnala pogovore o alternativni lokaciji, je tedaj pod pritiskom populističnega dela javnosti in stroke stopila korak nazaj, so julija opozorili v Bruslju.