Kot napovedujejo v kabinetu slovenske premierke, se bo Alenka Bratušek z italijanskim premierom Enricom Letto in hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem pogovarjala predvsem o "oblikah skupnega sodelovanja glede političnih in gospodarskih tem po vstopu Hrvaške v EU".

Tovrstno sodelovanje "lahko prispeva tako h krepitvi odnosov med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, kakor tudi k učinkovitejšemu uveljavljanju nacionalnih interesov v okviru Evropske unije," so prepričani v kabinetu Bratuškove.

Napovedujejo še "izmenjavo pogledov in izkušenj pri prizadevanjih držav ob soočanju s finančno krizo". Vse tri države se namreč soočajo s hudimi finančnimi težavami zaradi krize in so še vedno v recesiji, iz katere se je medtem evrsko območje uradno že izvilo.

Pogovarjali se bodo tudi o spornem plinskem terminalu

Pričakovati je, da se bodo predsedniki vlad treh jadranskih držav pogovarjali tudi o o spornem plinskem terminalu, ki ga Italija načrtuje v Žavljah. Slovenija temu projektu zaradi negativnih vplivov na okolje že vseskozi nasprotuje in je zaradi njega 24. julija tudi glasovala proti seznamu evropskih prednostnih energetskih projektov, pa čeprav je bilo na tem seznamu tudi sedem pomembnih slovenskih projektov.

Gre sicer za seznam 130 prednostnih energetskih projektov, ki se bodo lahko v obdobju 2014-2020 po pospešenem in lažjem postopku potegovali za del od petih milijard evrov evropskega denarja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope.

V Bruslju pričakujejo rešitev do oktobra

V Bruslju pričakujejo, da bosta Slovenija in Italija rešitev glede spornega terminala dosegli do oktobra, da bi nato omenjeni seznam lahko dokončno potrdili. Neuradno naj bi bil rok za odločitev 2. oktober, sicer se bo moral evropski komisar za energijo Günther Oettinger sam odločiti, ali naj projekt umakne s seznama.

V Bruslju sicer opozarjajo, da je verjetnost, da Žavlje postanejo realnost, dejansko večja, če projekta v Severnem Jadranu ne bo na evropskem seznamu. Opozarjajo tudi na morebitne negativne posledice za pogovore o razvoju luke Koper.

Bratuškova in Letta sta se sicer o spornem terminalu že pogovarjala tudi na Bledu 2. septembra, dogovorila pa sta se, da v kratkem času "možno rešitev preverita" pristojna ministra. A kot so za STA potrdili tako na ministrstvu za kmetijstvo in okolje kot tudi na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, do srečanj med pristojnima ministroma oz. ministri v tem vmesnem času ni prišlo, prav tako kako srečanje še ni napovedano.

Zagreb si prizadeva za okoljsko zaščito Jadrana

Zanimivo bo tudi stališče Hrvaške v tej zadevi, saj si Zagreb prizadeva za okoljsko zaščito Jadrana, ki bi jo plinski terminal v Severnem Jadranu lahko ogrozil. Po drugi strani pa načrtujejo modernizacijo lastnega terminala na Krku.

Regija Severnega Jadrana je sicer za Italijo "izjemno zanimiva in strateškega pomena", je dejal Letta na Bledu. "Bivša meja je velika priložnost za Italijo. Želimo vlagati," je dejal v predhodnico tristranskemu srečanju v Benetkah in hkrati izrazil upanje, da se bodo tovrstna trilateralna srečanja nadaljevala.

Bratuškova in njen hrvaški kolega sta se 23. avgusta v Gradcu v podobnem formatu sestala tudi z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom in tudi na tej osi so se dogovorili za nadaljevanje tovrstnih srečanj. V Gradcu so se sicer zavzeli za skupen boj proti brezposelnosti, gospodarsko rast in demokratično Evropo.

Bratuškova in Milanović sta si skupaj ogledala košarkarsko tekmo

Bratuškova se je z Milanovićem sestala tudi minulo nedeljo v Celju, kjer sta si skupaj ogledala košarkarsko tekmo med Slovenijo in Hrvaško v okviru evropskega košarkarskega prvenstva. Slovenija je dvoboj izgubila v podaljških, kaj sta se pogovarjala premiera obeh držav, pa javno ni znano.

Na Bledu je med Slovenijo in Hrvaško znova oživel spor glede Ljubljanske banke, ki naj bi bil že razrešen z memorandumom med vladama, sklenjenim 11. marca v Mokricah. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je namreč izjavila, da se je Banka za mednarodne poravnave v Baslu razglasila za nepristojno v reševanju spora, medtem ko je slovenski zunanji minister Karl Erjavec zatrdil, da Slovenija pismo baselske banke razume drugače.

Tematika bi zato lahko bila tudi del pogovorov med Bratuškovo in Milanovićem, še posebej, ker je bil Milanović tisti, ki je v Mokricah podpisal dogovor s tedanjim slovenskim premierom Janezom Janšo ter se zavezal, da bosta državi vprašanje prenesenih vlog nekdanje LB na Hrvaškem reševali v okviru reševanja nasledstvenih vprašanj in da bo Hrvaška zaustavila tožbe proti LB oz. NLB pred hrvaškimi sodišči. Slednje se glede na dinamiko pred hrvaškimi sodišči še ni zgodilo.

Predsedniki vlad Italije, Hrvaške in Slovenije se bodo v Benetkah sestali popoldne, predvidoma ob 17. uri. Srečanje bo potekalo v zavetju slikovite renesančne palače s konca 16. in zgodnjega 17. stoletja na otočku San Giorgio Maggiore, nekdanjega benediktinskega samostana, ki je danes pod vodstvom Fundacije Cini znano prizorišče kulturnih prireditev v Benetkah.