Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper je v sodelovanju z Gledališčem Koper organiziralo letošnji drugi dogodek jesenskega cikla Sproščeni pogovori o znanosti – SPOZNAJ, in sicer 13. novembra v Gledališču Koper. Dogodek je potekal v okviru Meseca znanosti ob podpori ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Tema tokratnega srečanja, ki ga je vodil direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, prof. dr. Rado Pišot, je bila preteklost, sedanjost in prihodnost Kopra. Uvodoma je prof. Pišot predstavil nekaj izhodišč iz preteklosti in sedanjosti, utemeljenih na podatkih, ki so jih s sogovorniki vpletli v pogovor, in ta uvod sklenil z izzivalnim vprašanjem o identiteti prostora in ljudi, ki ga oblikujemo ter o drznosti, ki je potrebna za spremembe. V pogovoru s sogovorniki so se osredotočili na ključne izzive ter priložnosti, ki so pred nami, tako v Kopru kot tudi v širši Istri.

V preteklosti so odgovorni sprejeli številne strategije in projekte, ki so obetali preboj ter napredek, vendar mnogi od teh še vedno ostajajo odprti in nerešeni. V zadnjih dvajsetih letih pa ostajamo priča pomembnim spremembam, vendar hkrati tudi izgubi nekaterih ključnih podjetij, ki so nekoč predstavljali paradne konje našega gospodarstva. Udeležence v pogovoru je zanimalo, kako se vrniti na pot rasti in kako lahko ponovno dosežejo vzorne rezultate, kot so jih v preteklosti.

Tehnološki preboji in inovacije so tukaj. V Istri že uspešno delujejo podjetja, ki dokazujejo, da se da premostiti miselnost, da se nekaj ne da. Ta podjetja povezujejo znanost, inovacije in podjetništvo, iščejo nove priložnosti doma in v tujini ter že beležijo dobre prakse. Nekatera od teh podjetij so še vedno v procesu prehoda – nekatera prehajajo v tuja lastništva, kar postavlja dodatna vprašanja o tem, kako lahko dolgoročno zagotoviti trajnostno rast in zadržati potencial razvoja pri nas.

S prvo rektorico Univerze na Primorskem in nekdanjo ministrico, zaslužno prof. dr. Lucijo Čok, se je prof. Pišot dotaknil začetkov univerzitetnega in raziskovalnega življenja v Kopru – kako se je znanost vzpostavljala v lokalnem okolju in v tesnem sodelovanju z lokalnim gospodarstvom ter kako so vzpostavili tretjo intelektualno os v Sloveniji. V pogovoru je izpostavila, katere priložnosti smo kot skupnost zamudili: "Lepo je bilo povedano, da nam manjka drznosti. Če želimo izpostaviti, kar smo zamudili, sem naša pričakovanja opisala v knjigi Hic et Nunc Aude (Tukaj in zdaj si drzni), kjer sem predstavila, kako je nastala univerza in njeno vizijo razvoja. Pričakovali smo, da bo univerza postala središče povezovanja že obstoječih raziskovalnih inštitucij, ki so takrat obstajale (inštitut OBV, raziskovalni center Tomosa in ZRS Koper). To pa se ni zgodilo! Univerza ni združila vsega, kar bi omogočilo razvojni preskok Kopra. Povezovanje med raziskovalno dejavnostjo, gospodarstvom in univerzo drugod po svetu že obstaja. Sprašujem se, kdaj bomo v Sloveniji premostili individualistično zapečkarstvo in težnje, da se mora vsak posebej dokazovati? Kdaj se bomo naučili timskega pristopa pri delu? Kaj bi moral odločevalec narediti s svojim zgledom, da združi vse potenciale? Prvo, kar smo zamudili, je, da jih ne združujemo." Poleg tega je Čokova izpostavila, da smo zamudili začetni zagon, ker smo ostali v svoji coni udobja.

Prodorni podjetnik Jernej Čopi, ustanovitelj ENSOL 360, je s prisotnimi v gledališču delil, kako je svojo osebno ustvarjalnost in zanimanje za znanost vtkal v inovativni posel. Uspelo mu je, da je iz malega podjetja, iz t. i. domačega 'laboratorija', razvil uspešen mednarodni posel. O okolju, v katerem uspešno deluje, pa je Čopi povedal: "V našem podjetju imamo 25 % stalnih sodelavcev, ki se vozijo k nam na delo. To je zelo zanimiv podatek. Začeli smo promovirati dodano vrednost okolja, v katerem deluje naše podjetje, poleg vseh korporativnih pogojev, ki jih zaposlenim že ponujamo. V potrditev temu pa lahko povem, da smo v minulem letu gostili precej naših kupcev iz tujine, kar je rezultiralo v približno 300 nočitev v hotelih pri nas. Včasih se tudi v šali vprašamo, kakšne produkte prodajamo? Delo v našem okolju je vsekakor prej prednost, kot karkoli drugega."

Čopi je nadaljeval: "Kaj v poslu potrebujemo? Najprej je treba identificirati nišo, kar smo uspešno storili. Naše podjetje je tu uspelo prepoznati tri pomembne stvari: infrastrukturo, kompetence in procese ter medsebojno sodelovanje. Naše okolje ponuja še varnost, logistične povezave in možnosti za zdravo življenje. Če me vprašate, ali je to okolje spodbudno za posel, absolutno je! Gospodarstvo je motor družbenega življenja: motor različnih transferjev in motor, ki lahko podpira kulturo brez zadržkov."

Petar Vujović, član uprave Intesa Sanpaolo Bank, je predstavil svoj pogled na to, kako še okrepiti sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom za uspešno prihodnost našega kraja. Skozi poslanstvo bančništva – od osnovnih nalog do bolj kompleksnega pogleda na spremembe na trgu in v procesih prestrukturiranja družb, pa tudi na spremembe v okolju skozi čas – je pojasnil, kakšno vlogo odigrajo banke: "Vloga bank danes presega tradicionalne finančne storitve. Podjetjem ne zagotavljamo le sredstev, temveč tudi znanje, izkušnje in povezave, ki jim lahko pomagajo pri rasti. Kot del širše skupine lahko v širšem prostoru med seboj povezujemo različna podjetja ter omogočamo izmenjavo praks in kompetenc. Če so banke nekoč prispevale predvsem finančna sredstva, danes k razvoju prispevajo na širše, bolj strateške načine – z ustvarjanjem okolja, kjer lahko sodelovanje prinese več kot katerikoli posamezen deležnik sam."

Direktorica Gledališča Koper Katja Pegan je v pogovor vnesla pogled in tudi napore, ki so bili potrebni, da so pred 25 leti v Kopru ponovno dobili gledališče, kjer je doma kultura na slovenskem in v Istri. Kje smo zamudili priložnost, zakaj je pri tem pomembna identiteta? "Gledališče pripoveduje zgodbe. In iz teh zgodb se učijo naši otroci in iz teh zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi mi, če bi imeli čas, da bi v to gledališče hodili. Medtem ko statistični podatki govorijo o tem, da v tej državi vsi starejši od 50 let živijo fenomenalno dobro, moramo gledati tudi na to, kako bodo živeli naši otroci in kako si bodo našli streho pod soncem. Skupaj z univerzami, gospodarstvom in vsemi deležniki moramo razumeti, kako bomo vse to izpeljali skupaj z ljudmi, ki tukaj živijo z nami. V našem prostoru je veliko navdihovalcev. Moja naloga je voditi te otroke za roko do gledališča, do glasbe, do kulture in umetnosti. V center. In center je tam, kjer si ga ustvariš. In zato je potrebna samozavest."

Pogovor je sklenil prof. Pišot, direktor ZRS Koper s povezovalnimi besedami: "Na današnjem srečanju smo se ozrli v preteklost, premislili ideje, ki so zaznamovale našo pot, in skupaj razpravljali o tem, kaj smo dosegli ter kaj nas še čaka. Strinjali smo se, da je na splošno stanje naše regije pozitivno, vendar se zavedamo, da so pred nami številni izzivi. Slišali smo, da potrebujemo več samozavesti, drzne ideje in konkretne korake za prihodnost. Prav tako smo poudarili pomen medsebojnega sodelovanja in podpore, ki je ključnega pomena za napredek in rast. Zaradi vseh pozitivnih danosti, ki jih imamo, je naše okolje lahko še bolj ugodno za vse, ki v njem živimo, pa tudi za tiste, ki k nam šele prihajajo. Eden ključnih korakov na tej poti bo zagotovo vzpostavitev tehnološkega parka, kjer bi se znanstvene raziskave, inovacije in gospodarstvo lahko srečali ter se skupaj razvijali. Tak prostor bo omogočal aktivno sodelovanje in zlitje vseh relevantnih deležnikov, krepil sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in podjetništvom, omogočal še hitrejši razvoj, več novih priložnosti in rešitev z istim ciljem. Vse to pa ne bo šlo brez spoštovanja in prepoznavanja različnosti drugega."

Direktor je ob tem poudaril, da bo uspeh vseh zastavljenih ciljev mogoč le, če bomo znali združiti moči in ostati povezani kot partnerji, ki si delimo skupno vizijo. Izpostavil je, da je zlitje različnih deležnikov v enoten, usklajen prostor mogoče le s spoštovanjem, odprtostjo in pripravljenostjo, da drug v drugem prepoznamo dragocene izkušnje, znanja in poglede. Prav ta sposobnost medsebojnega razumevanja in priznanja vloge vsakega posameznika in institucije je temelj, na katerem lahko gradimo trdno, inovativno in dolgoročno uspešno skupnost.

Poslanka v državnem zboru mag. Tamara Kozlovič in župan Mestne občine Koper Aleš Bržan sta aktivno prispevala svoj pogled na prihodnost Kopra. K pogovoru so svoj pogled dodali tudi podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič in Robert Rakar, direktor Primorske gospodarske zbornice. Posnetek celotnega pogovora je na voljo na tej povezavi.