Grenlandija na razpotju: neodvisnost ali ekonomska odvisnost?

Grenlandija ima manj kot 60.000 prebivalcev, a pokriva več kot dva milijona kvadratnih kilometrov in skriva velike zaloge redkih zemeljskih kovin, ki so izredno pomembne za sodobno tehnologijo. Kljub temu je močno odvisna od Danske, ki ji letno zagotavlja 500 milijonov dolarjev proračunskih sredstev, s katerimi financira svoj skandinavski model socialne države.

Glavni politični akterji, Inuit Ataqatigiit (IA) in Siumut, zagovarjajo neodvisnost in obljubljajo referendum, čeprav niso določili, kdaj bi ta potekal. Po sporazumu iz leta 2009 lahko Grenlandija razglasi neodvisnost, vendar le po uspešno izvedenem referendumu.

Trumpov pritisk in geopolitični interesi

Predsednik ZDA Donald Trump je v preteklosti že izražal željo po priključitvi Grenlandije, pri čemer je trdil, da je to za ZDA "nujno". Minuli teden je dejal, da bo Washington pridobil otok "na tak ali drugačen način" in opozoril na grožnje Kitajske in Rusije na Arktiki.

Grenlandske oblasti so se na naraščajoče tuje interese odzvale s strožjimi zakoni proti političnemu vmešavanju, ki zdaj prepovedujejo anonimne in tuje politične donacije.

Vprašanje rudarjenja in ekonomskega razvoja

Grenlandija je že večkrat zavrnila s strani EU podprte rudarske projekte, saj se nahajajo na območjih, bogatih z uranom. Leta 2021 so Inuit Ataqatigiit z zmago na volitvah dosegli prepoved rudarjenja urana, kar je zaustavilo tudi projekte pridobivanja redkih zemeljskih kovin. Čeprav bi rudarski sektor lahko postal gonilo ekonomske neodvisnosti, ta tema ni bila osrednja v letošnji kampanji.

Podobno ni bilo veliko razprave o turizmu in ladijskem prometu, ki bi lahko povečala prihodke Grenlandije. Po besedah urednika grenlandskega časopisa Sermitsiaq se je razprava skoraj v celoti osredotočila na neodvisnost, pri čemer so se ekonomske teme potisnile ob stran.

Grenlandci Trumpovim obljubam ne verjamejo

Kljub Trumpovi napovedi, da bo iz Grenlandije naredil bogato državo, večina prebivalcev odločno zavrača priključitev ZDA. Januarja izvedena anketa je pokazala, da se kar 85 odstotkov Grenlandcev ne želi pridružiti ZDA, poroča POLITICO Europe.

Odločitev, ki bo odmevala po svetu

Ne glede na izid današnjih volitev bo odločitev Grenlandcev močno vplivala na geopolitično dogajanje na Arktiki in širše. Vprašanja neodvisnosti, ekonomije in varnosti bodo še naprej ostala osrednja tema grenlandske politike in globalnih strateških interesov.