Letos mineva že deset let, odkar so si pobudniki dogodka 'Znanje za zdravje' zadali nalogo, da bodo o posledicah neustreznega življenjskega sloga in o boleznih srca in ožilja spregovorili na način, ki bo dostopen in razumljiv najširši javnosti. V tem obdobju so sodelavci Inštituta za kineziološke raziskave, ZRS Koper in Splošne bolnišnice Izola na terenu izvedli več tisoč meritev telesne pripravljenosti in dejavnikov tveganja za BSO ter organizirali številna javna predavanja na katera so povabili vrhunske strokovnjake. Ves ta čas pa je potekalo plodno sodelovanje z Gledališčem Koper, ki je projekt vseskozi podpiralo.

Meritve in predavanja so se odvijala v odprtem prostoru v Taverni v Kopru, saj je bil namen srečanja, da zainteresirane pa tudi naključne mimoidoče pritegnejo k poslušanju predavanj vrhunskih strokovnjakov, ki so na razumljiv način predavali zahtevne tematike. Ob tem so imeli preko deset merilnih točk, kjer so merili holesterol v krvi, sladkor, krvni tlak, telesno vzdržljivost, gleženjski indeks in veliko drugih parametrov. Kasneje so meritve prenesli tudi v koprsko zaledje, šli so od vasi do vasi – v Šmarje, Marezige, Hrvatine, Dekane.

Zdravje je naša največja vrednota

Na četrtkovem srečanju so na glas razmišljali dr. Rok Svetlič na temo: ‘Kronika neke družbene katastrofe’, dr. Pavel Poredoš na temo: ‘COVID, žile in srce ali srce, žile in COVID’, dr. Nada Rotovnik Kozjek na temo: ‘Se v črevesu skrivajo odgovori na ključna vprašanja medicine?’, dr. Boštjan Šimunič na temo: ‘Gibalna aktivnost – pot do odpornosti’ in dr. Aleksander Zadel na temo: ‘Kako motivirati ljudi za proaktivno zdravstveno obnašanje?’

"Zdravje je naša največja vrednota, tega se vse premalo zavedamo in si prizadevamo, da bi ga ohranili. Prav današnje omizje bo osvetlilo pomen ohranjanja zdravja in veseli me, da koprska občina gosti tovrstne dogodke," je zbrane uvodoma nagovorila podžupanja Mestne občine Koper, Olga Franca.

dr. Rok Svetlič

S kakšno lahkotnostjo je znanost klecnila pred ‘zadnjim gostilniškim omizjem’

Dr. Rok Svetlič, predstojnik Pravnega inštituta ZRS Koper je spregovoril o upadu zaupanja v medicino. "Živimo v nekih izjemno zanimivih časih. Družbo je vedno držalo skupaj neko lepilo. O nekaterih stvareh se preprosto moramo strinjati, v družbi zato mora obstajati neka ničelna točka, saj brez nje težko sobivamo ali se pogovarjamo. Znanost je bila vedno podprta z dokazi, izhajala je iz tega, da je nekaj prav in nekaj narobe. In prav ta znanost je položena v identiteto Evrope zelo globoko. Zaupanje v mišljenje je v Evropo prišlo še par stoletij pred razsvetljenstvom. Nadalje bi 20. stoletje lahko označili za znanstveno stoletje, čas ko smo ljudje verjeli v znanost. In prav to se nam je sedaj sesulo pred očmi. Ni se sesulo zaradi krize, stvar je bila trhla že prej. Kriza je pokazala, da v danem trenutku relevanten delež ljudi dvomi v spoznanja medicine, v znanstvene vede, česar si pred tem nismo znali niti predstavljati. S kakšno lahkotnostjo je znanost klecnila pred ‘zadnjim gostilniškim omizjem’, s kakšno lahkoto se je slehernik postavil nad tisto kar naj bi tvorilo neko piramido vednosti ter zdvomil in sesul vsako stališče – ga razglasil za neznanstveno," je trenutno družbeno situacijo komentiral dr. Svetlič, ki ugotavlja, da se je tako izrazito odklanjanje znanosti zgodilo zaradi zanemarjanja širine, ki nam bi jo morale prinesti družboslovne in humanistične vede že v osnovni in srednji šoli. Popolno razgradnjo znanosti razume kot zelo nevarno situacijo, moč mišljenja pa označuje kot 'mlin, ki je lahko noro destruktiven'." Rešitev nastale družbene krize vidi v vzpostavitvi zaupanja: "V tem trenutku potrebujemo zaupanje, da spravimo tega duha nazaj v steklenico in da poskušamo verjeti, da v osnovi obstaja neka dobronamernost ljudi, ki so življenje zapisali raziskovanju bolezni. V kolikor nimamo zanesljivega dokaza, da nekaj ne stoji, tega ne razglašajmo za neveljavno, ampak raje zadevo poskušajmo spremljati z veliko mero potrpežljivosti in nato sprejeti odločitev v dobri veri."

dr. Pavel Poredoš 

Covid-19 pospešuje že prisotne aterosklerotične bolezni

Dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije, je uvodoma pojasnil, da pristaja na dvom, "ampak na koncu ostane na situ tisto, kar naj bi bila znanstvena resnica. Če bi v vse dvomili, bi se še danes spraševali, ali kroži zemlja okrog sonca ali sonce okrog zemlje." Dr. Poredoš je nadalje postregel s statističnimi podatki. Smrtnost v Sloveniji zaradi srčno-žilnih bolezni je skoraj 40 odstotna, vse to pa po njegovih besedah zaradi klasičnih dejavnikov tveganja (povišanega krvnega tlaka, holesterola in sladkorja) kakro tudi zaradi življenjskih razvad: kajenja, telesne neaktivnosti, nepravilne prehrane in stresa. O vplivu COVID na srce in žile pa je pojasnil, da "covid-19 pospešuje že prisotne aterosklerotične bolezni in poveča tveganje za zaplete. Bolniki pogosteje doživljajo nenadne srčne smrti, infarkte in srčna popuščanja. Po drugi strani pa tudi pri tistih posameznikih, ki še nimajo znakov aterosklerooze, lahko pride do nenadne zapore srčnih arterij ali prizadetosti srčne mišice. To nas je zelo prenesentilo, zlasti pri težjih oblikah covidne bolezni. Nekatere študije so pokazale, da se pri bolnikih s težjim potekom covida-19 za kar 40 odstotkov poveča encim troponin, ki kaže na okvaro srčne mišice. Kitajska študija postreže z dejstvom, da so kar pri 60 odstotkih prebolevnikov opazili vnetja srčne mišice."

dr. Nada Rotovnik Kozjek 

Naredite vsaj 5000 korakov na dan!

Zdravnica dr. Nada Rotovnik Kozjek je opozorila na pomen gibanja in prehrane za vzdrževanje presnovnega zdravja. "Črevesje je poseben organ, ki ga močno podcenjujemo. Zelo je pomembno kaj jemo, saj se na to odziva naš imunski sistem. Če je splošno prehransko stanje slabo, je sestava mikrobiote (to so bakterije, ki prebivajo v našem črevesu) porušena kar vpliva tudi naš imunski sistem. Začnimo z gibanjem in zdravo prehrano, s tem bo naša mikrobiota boljša in tudi odziv telesa na okužbo s covid-19 in druge bolezni bo zagotovo bolj ugoden." Opozorila je na pomen konstantne telesne aktivnosti posameznika: "Naredite vsaj 5000 korakov na dan, za začetek, nato jih naredite 10 000. In ob tem ne pozabite na potreben vnos hranil, saj je vadba za telo izjemno naporna in telo potrebuje energijo."

dr. Boštjan Šimunič

Bolj kot smo fit, bolj smo odporni proti virusu

Dr. Boštjan Šimunič, predstojnik Inštututa za kineziološke študije ZRS Koper je v luči kongresa 'Otrok v gibanju', ki se je zaključili ravno to sredo in na katerem je bilo predstavljenih 200 strokovnih in znanstvenih prispevkov o reševanju posledic epidemije, poudaril nekaj izsledkov prav iz te konference. "Poleg dobrobiti športne vadbe, se moramo resno bati gibalne neaktivnosti, ki postaja velik problem pri otrocih in mladostnikih, pa tudi na splošno. Povprečje gibalne neaktivnosti se je dvignilo na kar 10 ur na dan, čas, namenjen športni vadbi pa obsega zgolj pol ure na dan," je poudaril dr. Boštjan Šimunič in postregel še z nekaterimi zastaršujočimi izsledki. "Dejavniki za obolenje s srčno-žilnimi boleznimi so izpolnjeni že v otroštvu, bolezen pa se razvije čez povprečno dvajset let."
O povezavi med odpornostjo pred virusi in primerno telesno pripravljenostjo je dejal, da imamo "za prejšnja virozna obolenja zelo trdne dokaze, da redna telesna vadba vpliva na zmanjšanje virusnih obolenj, žal tega za covid-19 še ne vemo, ampak po vsej verjetnosti tukaj velja isto, bolj kot smo fit, bolj smo odporni proti virusu."

dr. Aleksander Zadel 

Dvignimo se!

"V človeški naravi je, da bi se radi dobro počutili. Kako vemo, da so naše potrebe dobro zadovoljene? Počutimo se dobro! Formula je zelo preprosta," je bil jasen psiholog dr. Aleksander Zadel. "Dokler smo bili tako kot levi lovci in delno nabiralci 15 000 do 20 000 let nazaj, ni bilo nobenega problema s telesno aktivnostjo. Zato da smo dobili energijo, zaradi katere smo se dobro počutili in živeli, smo morali "dvigniti rit" in iti po hrano," je publiko izzval dr. Zadel in postavil vprašanje, kaj se zgodi z levom, ki mu hrano mečejo v rezervat. "Ni mu treba oditi na lov. Lev zjutraj zato ne vstane in odteče po rezervatu tri kroge, da ohranja kondicijo. Miljoni let evolucije ga niso naučili tega, da se je potrebno rekreirati, da ohranjaš kondicijo. In enako je s človekom. V naših genih ni formule, da bi se dvignili s kavča in šli na tek. Tega so zmožni samo skrajno odgovorni posamezniki, ki gledajo tako daleč naprej, da vedo kaj se bo zgodilo, če tega ne bodo počeli."

Skozi pogovor sta rdečo nit vlekla idejna očeta srečanja dr. Rado Pišot in dr. Mladen Gasparini in pri tem izpostavila še nekaj pomembnih dejstev:

- Da bo danes največja grožnja človeštvu drobcen virus, za katerega se znanstveniki niti ne morejo dogovoriti ali je sploh živo bitje ali ne saj se ne more samostojno živeti in se razmnoževati.
- Srčno-žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok umrljivosti v svetu zaradi katerih letno umre 18 milijonov ljudi (za primerjavo do sedaj je zaradi covida-19 umrlo 4,8 milijona ljudi od začetka epidemije).
- Ali bi jemali Aspirin za glavobol, če bi vedeli da nam bodo po njem izpadli vsi lasje? Ne bi. Ali pristanemo na kemoterapijo kljub temu, da vemo da nam bodo izpadli lasje? Brez pomislekov, saj so posledice raka veliko hujše kot morebitna izguba las. In podobno je s cepljenjem proti covidu-19 in morebitnimi zapleti. Tveganje za srčno-žilni zaplet po cepljenju je neznatno v primerjavi s tveganjem za takšne zaplete ob prebolevanju bolezni COVID-19.
- Raziskave, ki so jih na ZRS Koper opravili na populaciji bolnikov, ki so preboleli covid-19 so pokazale, da je stanje zelo zaskrbljujoče – najprej dejstvo, da so hospitalizirani pacienti praviloma zdravstveno zanemarjeni in s tem bolj ranljivi še bolj pa to, da se po dveh mesecih tudi po pričakovani streznitvi po prebolenem covidu-19 stanje ni kaj prida izboljšalo, njihov življenjski slog, skrb za prehrano, telesno težo, gibalne/funkcionalne zmožnosti se ni spremenil – celo poslabšal. Zdravljenje in rehabilitacija, ki bi se morala iz tega vidika nadaljevati s ciljem izboljšanja odpornosti in zaščite, se je takoj po odpustu zaključila.

Dogodek smo spremljali v živo, ogledate si ga lahko na spodnjem videoposnetku.