Matični odbor je predlog za izplačilo zimskega regresa oz. obvezne božičnice, zimskega dodatka za upokojence ter za prenovo sistema normirancev potrdil v ponedeljek. Koalicija je k predlogu pripravila številna dopolnila, a z njimi ni naslovila spornih določil oz. vseh pripomb zakonodajnopravne službe DZ. V ospredju predloga je božičnica za vse v višini 639 evrov, ki bi bila izplačana do 18. decembra. Predvidenih je nekaj izjem, zlasti za podjetja v težavah.

V predlogu zakona bo po napovedih ostalo tudi izplačilo 150 evrov zimskega dodatka prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, predvideno za 19. november. Četudi so namreč pobudniki referenduma o pokojninski reformi sporočili, da jim do izteka roka ne bo uspelo zbrati 40.000 potrebnih podpisov, pokojninska zakonodaja lahko ne bi bila v uporabi dovolj hitro, da bi se zagotovilo letošnje izplačilo dodatka.

Razprava o uvedbi božičnice za javne uslužbence in upokojence je v državnem zboru razvnela burne odzive, predvsem iz opozicijskih vrst. Ključno vprašanje, ki ga izpostavljajo v opoziciji, je finančna vzdržnost ukrepa – kje bo država našla dodatnih 300 milijonov evrov, potrebnih za izplačilo. Poslanec SDS Tomaž Lisec je bil pri tem še posebej oster in je vlado pozval, naj razkrije, ali bo sredstva pridobila z novim zadolževanjem, celo na Kitajskem, kamor se je pred kratkim odpravil tudi finančni minister Klemen Boštjančič, poroča 24ur.com.

Opozicija namiguje, da bi Slovenija lahko posegla po t. i. panda obveznicah, torej posojilu na kitajskem trgu, kar naj bi pomenilo začetek novega obdobja zadolževanja na Daljnem vzhodu. Minister Boštjančič je te očitke zavrnil in pojasnil, da izdajo panda obveznic pripravljajo že dve leti in da je njihov namen predvsem razpršitev virov financiranja, ne pa pokrivanje stroškov božičnice.

Ob tem je dodal, da božičnica ne bo prišla "s Kitajske, s Temuja ali Alibabe", temveč bo denar zagotovljen znotraj že sprejetega proračuna. Vlada torej zagotavlja, da dodatnega zadolževanja zaradi božičnice ne bo, čeprav številni ostajajo skeptični glede dejanskih proračunskih zmožnosti in dolgoročne vzdržnosti ukrepa.

DZ bo danes po nujnem postopku obravnaval tudi predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše ob uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe. Vlada želi s predlogom zdajšnjim stanovalcem v domovih omogočiti, da nemoteno preidejo v novi sistem dolgotrajne oskrbe s 1. decembrom. Edina pristojna vstopna točka za prevedbe bo po predlogu na Centru za socialno delo Ljubljana.

Za osebe brez skrbnika, čeprav bi ga potrebovale, je predlagano, da dom za starejše sproži postopek za postavitev skrbnika, hkrati pa določi osebni načrt in osebo takoj vključi v sistem dolgotrajne oskrbe. Ko bo skrbnik imenovan, bo imela oseba še dva meseca časa, da potrdi ali spremeni odločitev glede dolgotrajne oskrbe.

DZ bo odločal še o predlogu novega zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki predvideva, da bo država dobaviteljem električne energije, ki to dobavljajo gospodinjskim odjemalcem s sončno elektrarno, vključenim v shemo net metering, od 1. marca 2025 do 31. decembra 2030 predvidoma namenila 21 milijonov evrov letno. Strošek bi bil za letošnje leto nekoliko nižji, znašal bi 16 milijonov evrov.