Nagrajeni sta bili znanstvena monografija prof. dr. Rade Cossutta Tromeja skozi čas s priloženima dialektološkima dokumentarcema Rateče, nekoč in danes in Log pod Mangartom, nekoč in danes, ter knjiga z naslovom Antigonine sestre: o matrici ljubezni, prof.dr. Lenarta Škofa.

Monografija v avtoričinem uvodnem poglavju predstavlja dialektološka dokumentarca Rateče, nekoč in danes in Log pod Mangartom, nekoč in danes, ki sta monografiji priložena kot rezultat projekta Tromeja skozi čas. Ta se uokvirja v kontekst avdiovizualnih posnetkov slovenskih narečij in govorov v alpsko-jadranskem prostoru. Struktura dokumentarcev je dvodelna: osnova je avtoričin dialektološki dokumentarec Tromeja žǝbǝri izpred dvajsetih let, ki so mu dodani vzporedni današnji videoposnetki, ki dokumentirajo sedanjo podobo slovenskih govorov Tromeje in njihovo sociostrukturno okolje v primerjavi z jezikovno in sociostrukturno podobo istega območja pred dvajsetimi leti. Vizualna dokumentacija se osredotoča na prikaz starega kmečkega orodja, predmetov in raznih kmečkih opravil v nizu daljših ali krajših tematskih sklopov z etnološko tematiko. Dokumentarca sta na razpolago v treh različicah, in sicer s podnapisi v standardni slovenščini, italijanščini in angleščini. Osrednji del monografije je besedilna priloga dokumentarca Rateče, nekoč in danes, ki poleg slovenskega standardnega prepisa prinaša fonološki zapis z uporabo slovenske fonetične pisave.

Dosežek z uvajanjem avdiovizualnih tehnologij odpira nov vpogled v strukturo slovenskih govorov Tromeje. Dokumentarca, namenjena tudi širši publiki, sta bila predstavljena kot humanistični zgodbi o uspehu na Raziskovalnem dnevu ITALIJA-SLOVENIJA 2018 in 2019. Rateški dokumentarec je bil nagrajen na razpisu Nove ideje za Novo univerzo (Ljubljana 2018), angleška različica filma pa na SGEM Vienna 2018.

Monografija Antigonine sestre: O matrici ljubezni (Slovenska matica, 2018) dr. Lenarta Škofa pa je izvirno delo o genealogiji ljubezni v okviru sodobne filozofske teologije. Kakor je Jezus za krščanstvo, je Antigona v zgodnji evropski misli ničelna točka etike: v njej se združujejo stari nenapisani zakoni, arhaična etična načela ter najvišji zakon ljubezni. V dialog z Antigono so v knjigi pritegnjena ženska božanstva arhaične grške dobe (Metida), stare kozmološke matrice (chóra) ter liki t.i. herojskih žensk, kot so Savitri iz indijskega epa Mahabharata, Alkestida iz istoimenske grške Evripidove drame ter slovenski mitološki lik Lepe Vide. Delo se posveča še vlogi žensk in ženskega počela v judovsko-krščanskem izročilu (Neznanka iz Betlehema, Marija, Sofija), ter likom žensk in femininega v Schellingovi in Heideggrovi filozofiji. V sklepu se Antigonine sestre posvečajo Luce Irigaray kot šifri prehoda k dobi Diha/Sape, utemeljeni na horizontalni transcendenci ter z njo povezani spiritualno-telesni gesti sočutja in ljubezni. Antigonine sestre bodo v letu 2020 izšle v angleški inačici pri založbi SUNY Press (New York), ter v ruskem prevodu pri založbi Nestor v Moskvi.