Kot so zapisali v SSG Trst, so Svinje nenavaden tekst o absurdni in groteskni, vendar realni zgodbi, ki na skoraj kabarejski način raziskuje velikokrat nevidno in obširno področje osamljenosti. V njej dejanja protagonistk umerjajo nerešena vprašanja iz preteklosti, vendar drama v uprizoritvenem smislu ostaja v ozadju, saj sta si sestri ustvarili vzporedni svet, v katerem obdelujeta travmatične dogodke v svojevrstni obliki umetnosti.

Ibru in Mala Ibru vsakodnevno preigravata različne vloge iz družinskega življenja, da bi lažje prenesli duševno stisko, kar odpira poglavje samoizbrane izolacije mnogih ljudi, ki so jih življenjske težave prisilile v iskanje varne, čeprav velikokrat bolestne rutine.

Na prvi pogled družinski triler postane slika določenega družbenega vprašanja, ki ga Zajec v kontrastu obravnava z dobro mero ironije, saj se nemogoča osebna izpoved likov spremeni najprej v groteskni prizor, nato v pevske točke z izvirno glasbo Davorja Hercega. Besedila songov v broadwajskem stilu pa je podpisal režiser.

O uprizoritvenem konceptu je Ekart povedal, da so se odločili, da bodo pripovedovali zgodbo o osamljenosti kot občutku, ki je znan mnogim ljudem. Uprizoritev so pripravili po prevodu Tine Perić, dramaturginja je bila Helena Šukljan.

V ustvarjalni ekipi so še scenografka Sara Slivnik, kostumografka Tina Kolenik, koreografinja Rosana Hribar in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak. Sestri v predstavi igrata Tina Gunzek in Nikla Petruška Panizon.

Ponovitve na odru male dvorane SSG Trst se bodo nadaljevale do 29. decembra in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Pred nocojšnjo premiero pa bodo odprli tudi razstavo ob 60-letnici tržaškega Kulturnega doma. Gledališče je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje postavilo razstavo z naslovom Lončar. Pečar. Umetnik. Franjo Felicijan v Trstu, s katero je kustosinja Barbara Trnovec ovrednotila delo avtorja keramičnih ploščic, ki zaznamujejo prepoznavno podobo Kulturnega doma.

Felicijan (1913-1994) je bil spregledan in pozabljen ustvarjalec umetne obrti oziroma uporabne umetnosti. Sodeloval je z arhitektoma Jožetom Plečnikom in Edom Mihevcem, z lastnikoma znamenite ljubljanske Lectarije Robertom in Henrieto Freyer ter s številnimi drugimi umetniki in osebnostmi svojega časa. Njegovo življenjsko delo je 12.000 unikatnih keramičnih ploščic, s katerimi so prekrite stene v slovenskem Kulturnem domu v Trstu. Razstava bo na ogled do 16. februarja 2025.