Dr. Lucija Čok je zaslužna profesorica UP in znanstvena svetnica ZRS Koper. Bila je tudi prva rektorica Univerze na Primorskem med leti 2003–2007, kar ji daje edinstveno perspektivo in avtoriteto pri beleženju te zgodovine. Kot neposredna udeleženka in vodja ustanovne ekipe prinaša v svoje delo kombinacijo osebnih izkušenj in obenem kronistke, kar ji omogoča globji vpogled v preteklo dogajanje, ki ga zunanji opazovalci ne bi mogli tako celovito zajeti. 

Kateri so bili ključni motivi, ki so vas vodili k raziskovanju in pisanju knjige o nastanku Univerze na Primorskem?

Več kot tri desetletja so minila od takrat, ko smo v skupini posameznikov, inštitucij, gospodarskih družb in visokih šol dejavno in vztrajno oblikovali pogoje za ustanovitev visokega šolstva v obalnih občinah in širše ter vzpostavitev UP. Glede na to, da sem bila ves čas poleg, je šlo pri pripravi Scripta manent predvsem za "raziskovanje z udeležbo", kot temu rečemo. Zbir arhivskega gradiva, ki bo izšel v založbi UP, je končno dejanje procesa ustanavljanja univerze.

Katere izzive ste srečali pri zbiranju arhivskega gradiva in kako ste jih premagali?

Osebni izziv so predstavljala čustva in spomini, ki so se prebujali ob popisu vsakega med dokumenti in ko se je pojavila skupna namera koprske univerze in pokrajinskega arhiva, da se uvrstijo dokumentirane namere, načrti in odločitve ustanavljanja univerze v zgodovinski okvir, je nastalo to delo. Podpora strokovnjakov pokrajinskega arhiva, predvsem pa pripravljenost članic univerze, da sodelujejo pri tem, je temu dejanju dala legitimnost.

Ali lahko izpostavite kakšen posebej zanimiv ali presenetljiv dokument, ki ste ga našli v arhivu?

Večino temeljnih dokumentov sem poznala. Presenetili so me drobni popisi, dopisovanja med posamezniki in odločitve posameznih dejavnikov, ki se danes kažejo v celostnem okviru časa. Razločno se izrišejo pomeni in vloge posameznih korakov v postopkih ustanavljanja, ki so pripeljali do univerze, kot jo imamo danes.

Kako ocenjujete pomen predanega arhivskega gradiva za razumevanje razvoja visokošolskega izobraževanja na Primorskem?

UP je nastala devet desetletij za ljubljansko in tri desetletja za mariborsko univerzo. Nastala je kot eno najpomembnejših dejanj samostojne Slovenije v dobro širši Primorski. Zato lahko trdim, da je bila njena ustanovitev državotvorna. Slovenija je z ustanovitvijo univerze v obmejni obmorski prostor postavila hram znanja, popis dokumentov njene ustanovitve pa prispeva k slovenski ustavni zgodovini.

Katere ključne osebnosti so po vašem mnenju najbolj prispevale k ustanovitvi in razvoju UP?

Pomen posameznikov pri ustanovitvi UP si lahko ogledamo v imenskem kazalu knjige, ki je dolg in dokumentira njihovo udeležbo v procesu ustanavljanja. Nadvse posebno in pohvalno pa je dejstvo, kako velika in pomembna je bila soudeležbe vseh treh obalnih občin in gospodarstva v tem procesu. Sedem ustanovnih članic je uspelo skupaj z njimi utrditi moč argumentov, oblikovati pogoje za vzpostavitev univerze in prepričati državo, da je najprej ustanovila prvi raziskovalni zavod na Primorskem (ZRS Koper) in zavod Visokošolsko središče (VS Koper). Sledil je neustavljivi proces ustanovitve univerze.

Kako je po vašem mnenju nastanek univerze vplival na razvoj kulturnega in intelektualnega življenja na Primorskem?

Kljub temu, da so se lokalne oblasti tedaj zavedale pomena ustanovitve primorske univerze, se je prebivalstvo, torej neposredni uporabniki visokošolskega izobraževanja, odzvalo precej zaspano. Po mojem opazovanju dogajanja se še vedno ne zavedamo, kaj pomeni imeti univerzo doma. Še vedno je sobivanje med univerzo in okoljem preveč ohlapno in premalo vsebinsko. Ker sem kot evalvatorka univerz evropskega združenja univerz EHEA spoznala okolja, kjer je bila univerza gonilna sila kulturnega in gospodarskega razvoja regije, lahko rečem, da je pri nas potrebno več angažmaja na obeh straneh, da dosežemo sinergije, ki bodo tako univerzi kot okolju doprinesle k njuni uveljavitvi v konkurenčnem okolju novih družbenih in gospodarskih stvarnosti. 

Kakšne so bile največje prelomnice v razvoju UP od njenega nastanka do danes?

V odnosu do države slovenske univerze delujejo avtonomno. Avtonomija na področjih njihovega delovanja in vplivanja na družbo se uveljavlja v dejanjih vodstev, akademskega in raziskovalnega osebja ter študentske populacije. Od časa mojega vodenja univerze so se izmenjala še tri vodstvene ekipe. Če je bilo prvo in drugo obdobje obstoja univerze  (2003 – 2011) predvsem vzpostavitev vloge in pomena nove univerze v domačem in tujem okolju, so ji za tem, predvsem usmeritve v internacionalizacijo, povečale ugled v tujih okoljih, vendar so se na tej poti izgubili nekateri aduti, ki so utrjevali pomen univerze kot raziskovalne ustanove. Več o tem bo zapisala sodobna zgodovina univerze, jaz sem pospravila njeno preteklost.

Kako vidite vlogo UP v prihodnosti, glede na njeno zgodovino in trenutne izzive?

Delovanje univerze in njen obstoj je kljub temu, da od njenega nastanka veliko lažje nastajajo razne zasebne in javne visokošolske inštitucije, še vedno temeljnega pomena za geostrateški prostor Zahodne Slovenije. Njeno delovanje v prihodnosti terja premislek onkraj enega desetletja! Pomembnejša od rasti univerze v količini študijskih programov, akademske in študentske populacije je kakovost njene ponudbe v visokošolski edukaciji, ki se nahaja pred izzivi, ki se jim ne moremo več upirati. Ob vzpostavljanju mehanizmov za kombinacijo dobrega obstoječega in nujno novega, ob spremenjenih  dostopih do novega znanja, novih tehnologijah in uporabi umetne inteligence, ne sme opustiti srž svojega temeljnega poslanstva - to je oblikovanja odprtih, strpnih, vsestransko izobraženih in humanizmu predanih mladih ljudi.