Fotografija je simbolična.

Kot se dogaja v zadnjih desetletjih, se Sredozemsko morje zaradi povišanih temperatur sooča s procesom tropikalizacije, pri katerem gre za širjenje toploljubnih vrst proti severu, torej tudi v naše morje, pojasnjuje vodja enote za morsko biodiverziteto na morski biološki postaji nacionalnega inštituta za biologijo Orlando Bonaca.

Pri tem gre večinoma za ribe, ki se lahko umaknejo v hladnejše vode, nekatere so tako že postale redne prebivalke slovenskega dela Jadrana, kot so recimo knez, vijoličasti morski bič, balestra in tudi velika sardela. "Te ribe so v bistvu prilagojene na visoke temperature in zato se tudi v tako toplem morju, kot je v teh dnevih, počutijo v redu," je dejala.

Na morski biološki postaji pa že dolgo spremljajo posledice segrevanja morja tudi na organizme, ki živijo pritrjeni na morskem dnu in nimajo več kam.

Že desetletje tako spremljajo posledice segrevanja morja na kolonije sredozemske kamene korale, ena od teh je bledenje koral. "Sredozemska kamena korala je pri nas tudi eden izmed najpomembnejših biogradnikov, za katerega je znano, da je dober indikator za podnebne razmere. In ta pojav bledenja koralitov je v bistvu povezan z nadpovprečnimi poletnimi temperaturami oziroma ko se tako visoke temperature podaljšajo tudi za več tednov v septembru," je opisala Orlando Bonaca. Kot je navedla, lahko, če fiziološki stres traja predolgo, korala tudi odmre.

V zadnjih petih letih pa spremljajo spremembe, ki jih opažajo pri makroalgah na kamnitem dnu. Pozorni so zlasti na cistozire, to so velike rjave alge, saj so v celotnem Sredozemskem morju zelo pomembne, ker tvorijo tako imenovane podvodne gozdičke, ki so tako po strukturi kot funkciji zelo podobni gozdovom na kopnem. "Ugotovili smo, da so zgodnje razvojne faze cistozir izjemno občutljive na povišano temperaturo morja, kar pomeni, da so bile navajene, da so optimalno uspevale med 15 in 20 stopinj Celzija. In že več let opažamo trend krčenja, ki je že zelo izrazit v Sredozemlju, ampak tudi pri nas. Če se bo ta trend segrevanja morja nadaljeval, bo to lahko pripeljalo tudi do zelo hudih posledic tudi za izgubo habitata teh gozdičkov," je opozorila Orlando Bonaca.

Predvidevajo pa, da se bodo v prihodnosti morda lahko širile kakšne druge alge, ki bodo "nekako zasedle prazne niše". "Tako da definitivno spremembe bodo, organizmom, ki ne bodo sposobni prilagajanja, grozi, da se bodo njihove populacije zmanjšale, lahko pa tudi lokalno izumrle. Ni pa rečeno, da bodo vse spremembe negativne," miri strokovnjakinja. Tudi nove vrste, ki k nam prihajajo na primer s plovili in marikulturo, ne prinašajo vse negativnih posledic, dodaja.

Prav tako optimistično pravi, da ko "pritiski popustijo", se nekatere razmere tudi popravijo. Podobno zadovoljni pa so denimo ob opažanju primerkov leščurja, ki ga je pred časom doletel množični pogin.

Na morski biološki postaji si torej s partnerskimi organizaciji celotnega Sredozemlja prizadevajo za njegovo ohranitev, saj se zavedajo, da je zaradi podnebnih sprememb precej na udaru. Ker se spremembe dogajajo v daljšem časovnem obdobju, pa si želijo tudi stabilnejšega in dolgoročnejšega financiranja posameznih projektov.