Več odpoklicev, a tudi več nadzora

Po podatkih UVHVVR je bilo v letu 2025 objavljenih 197 umikov in odpoklicev živil, kar je sicer manj kot leto prej (259), a bistveno več kot v obdobju pred letom 2024. Razlog za skok v številkah je sprememba načina obveščanja, saj uprava zdaj javnost obvešča tudi o neskladnih, a varnih živilih ter o izdelkih, ki sploh niso prišli do potrošnikov.

"Številčnost objav ne pomeni, da je nekdo v nadzorni verigi zatajil, nasprotno, ta odkritja so dokaz, da sistem nadzora deluje," poudarjajo na UVHVVR. Po njihovih besedah hrana ni vse manj varna, temveč ravno obratno.

Redki primeri zdravstvenih težav

Kljub pogostim obvestilom so resne zdravstvene posledice zaradi odpoklicanih živil v Sloveniji redke. Zadnji večji primer sega v leto 2022, ko je bil odpoklican tatarski biftek zaradi salmonele.

Na upravi opozarjajo, da se zdravstvene težave pogosto pojavijo z zamikom, zato povezava med zaužitjem živila in boleznijo ni vedno očitna. "Ključno je, da se oboleli obrnejo na zdravnika ali epidemiologe, ki lahko ugotovijo povzročitelja," pojasnjujejo.

Kazni obstajajo, a gre večinoma za posamezne primere

V primeru odpoklicev pristojni inšpektorji vodijo postopke, ki lahko vodijo do opozoril, opominov ali glob. "Ukrepi so odvisni od odgovornosti izvajalca in njegovega odziva, običajno pa gre za posamezne, ne ponavljajoče se primere," navajajo.

Nevarna ali le neskladna živila?

Pomembno razliko predstavlja ločnica med nevarnimi in neskladnimi živili. Velik del izdelkov, ki se pojavljajo v obvestilih, je sicer neskladen, a ne predstavlja tveganja za zdravje.

"Neskladna živila so tista, pri katerih je ugotovljeno odstopanje od predpisanih meril, vendar ne ogrožajo zdravja ljudi," pojasnjujejo na UVHVVR.

Kot primer navajajo pomaranče, pri katerih so zaznali presežene vrednosti pesticidov, vendar v koncentracijah, ki ne ogrožajo zdravja. Podobno velja za krompir z rahlo preseženo vsebnostjo kadmija. V obeh primerih gre za neskladna, a varna živila, ki se umaknejo iz prometa brez večjega tveganja za potrošnike.

Razlogi za odpoklice zelo različni

Razlogi za umike živil so raznoliki; od mikrobioloških tveganj do kemijskih onesnaženj, napačnega označevanja ali prisotnosti tujkov. Pogosto gre tudi za administrativne napake, kot so manjkajoče informacije o alergenih ali napačno označen rok uporabe.

Več informacij, več strahu?

Zanimivo je, da večja količina informacij pri potrošnikih pogosto povzroča nasproten učinek. "Informacij je sedaj preveč, kar zbuja občutek, da je hrana manj varna. To ne drži," poudarjajo na upravi.

Zato napovedujejo boljše obveščanje in prilagoditev načina predstavitve podatkov, da bi potrošniki lažje razumeli razliko med nevarnimi in nenevarnimi izdelki.

Hitro ukrepanje ključnega pomena

Ko se pojavi tveganje za zdravje, morajo izvajalci živilske dejavnosti takoj ukrepati in obvestiti javnost. UVHVVR pri tem poskrbi, da so informacije javno dostopne v najkrajšem možnem času, pogosto že v 24 urah.

"Takojšnje ukrepanje je naloga izvajalca, mi pa poskrbimo, da so vse aktivnosti izvedene in informacije pravočasno objavljene," pojasnjujejo.