dr. Susan Deborah Cook

Dr. Susan Deborah Cook je tudi pisateljica; lani je izdala svoj prvi roman, zgodovinsko fikcijo A Dorset Summer (Poletje v Dorsetu). Ob nedavni smrti angleške kraljica Elizabete II smo se z njo pogovarjali o tem, kako smrt priljubljene kraljice doživljajo Angleži in kakšna prihodnost se obeta angleški monarhiji. Seveda nas je zanimalo tudi, kako se angleško-ameriška družina počuti v Kopru in kako vidi nas, domačine. 

Gospa Cook, kako se kot jezikoslovka "spopadate" s slovenščino? Ste se že naučili našega jezika?

Intelektualno se mi zdi slovenščina zanimiva, saj sem se latinščino, še enega zapletenega jezika, učila že v šoli. Vendar je v resnici moja slovenščina še vedno slaba, čeprav znam slovensko boljše brati kot govoriti. Obiskala sem dva jezikovna tečaja in še jih bom. Bilo je nekaj padcev: lockdowni so prekinili moj študij, na žalost pa se mi je pojavila okvara sluha, zaradi katere težje razumem ljudi. Druga 'težava' je prijaznost in zagnanost Slovencev, ki vztrajajo pri pomoči tako, da se z mano ves čas pogovarjajo angleško. Lepo vas prosim, če kdo poskuša govoriti slovensko, bodite potrpežljivi in ​​mu pomagajte! Po drugi strani pa najin sin hodi v drugi razred slovenske šole in govori tekoče slovensko. Nameravam ga narediti za sogovornika, ko bo starejši.

Se je vaše življenje po selitvi v Slovenijo in Koper zelo spremenilo? Katere navade ste opustili in morda pridobili kakšno novo?

Na nek način se je moje življenje po življenju v podeželski Ameriki vrnilo k tistemu, česar sem bila vajena v Veliki Britaniji. Zelo sem vesela, da sem opustila vsakodnevno vožnjo in spet živim v mestu, ki je primerno za pešce. Všeč mi je italijanska navada koprske 'promenade', da se lahko po večerji sprehodimo skozi mesto in si kupimo pijačo ali sladoled – zagotovo pojemo veliko več sladoleda! Všeč mi je nakupovanje lokalnih proizvodov na tržnici in obiskovanje lokalnih trgovin, namesto da bi z avtomobilom nakupoval v supermarketu. Absolutno obožujem življenje na obali. Tukaj je morje toliko toplejše kot v Britaniji, da plavam praktično celo leto.

Se Slovenci zelo razlikujemo od Angležev? Kaj najbolj opazite? Katere naše značilnosti so vam najbolj všeč in katere malo manj?

Ne maram kritizirati drugih kultur, saj verjamem, da bi morali poskušati razumeti in sprejeti naše razlike. Na nek način menim, da si Slovenci in Britanci delimo temeljne podobne lastnosti, kot so vljudnost, formalnost, strpnost in domoljubje, a da so te vrednote zdaj med Slovenci bolj razločne, saj je Britanija veliko bolj poseljena in pluralistična družba, kot je bila. Vsi, ki obiščejo Slovenijo, opazijo, kako čista so vaša mesta – to je ponos na svoj kraj, ki pa se je izgubil na mnogih območjih Britanije. Če naštejem stvari, ki so mi manj všeč, bi rekla, da se je težko prilagoditi temu, kako Slovenci radi delate načrte in jih spremenite v zadnjem trenutku! Ker sem tako dolgo živela v Ameriki, kjer je učinkovitost umetnost, je včasih težko biti potrpežljiv, ko se stvari tukaj odvijajo veliko počasneje.

Nedavna smrt angleške kraljice Elizabete II., ki je državi vladala 70 let, je velika izguba za Anglijo in Angleže, ki so zelo prizadeti, žalostni, verjetno tudi zaskrbljeni za prihodnost, saj je bila kraljica simbol stabilnosti. Kako vi vidite to?

Njeno veličanstvo je morda vladalo 70 let, a večino svojega življenja je bilo služenje. Kot deklici sta s sestro med drugo svetovno vojno imele radijske oddaje za otroke naroda. Kasneje med vojno se je takratna princesa Elizabeta pridružila oboroženim silam in služila kot mehanik! Pri 21-ih letih se je Commonwealthu zaobljubila, da bo svoje življenje, "naj bo dolgo ali kratko", posvetila služenju svojim narodom. Dva dni pred smrtjo, 75 let pozneje, je še vedno delala. Bili smo ji zvesti, ker je bila ona zvesta nam. Glede stabilnosti: če je kdo od vaših bralcev opazoval dogodke v Združenem kraljestvu, bo videl, da je žalovanje za kraljico prepleteno z aklamacijo za našega novega kralja Karla III. Proces žalovanja in nasledstva naj bi nam zagotovil ta občutek kontinuitete in stabilnosti. Tudi ko jokam, medtem ko gledam te dogodke, me tolaži spoznanje, da tisto, kar je kraljica predstavljala, ni resnično izgubljeno, ampak se bo nadaljevalo z njenimi dediči.

Kako to doživljate kot rojena Londončanka? Verjetno je vaše celotno življenje na nek način povezano s kraljevo družino, kot je za večino Angležev.

Ni veliko ljudi, ki bi se spomnili drugega monarha kot kraljice Elizabete. Osebno sem se počutila, kot da sem v enem samem trenutku izgubila mamo in babico; v mojem življenju je velika luknja. Še vedno vsak dan jočem zaradi izgube kraljice. Vprašanje ste izrazili tako, kot da sem povezana s kraljevo družino, vendar se kraljeva družina zelo trudi, da bi se povezala z nami – prepričana sem, da je večina Britancev imela priložnost videti, če ne srečati, enega ali več kraljevih članov. V Londonu jih je seveda mogoče kar pogosto opaziti in uživati ​​v pompu uradnih slovesnosti, vendar moram pojasniti, da jih ljudje zunaj Londona, v krajih, kot je kraljičin ljubljeni Balmoral, vidijo v bolj neformalni luči, kot sosede.

Ves svet žaluje za angleško kraljico, a zdi se, da imajo Angleži do kraljice poseben odnos in povezanost, ki je morda ostali ne razumemo povsem. Kako bi ga definirali?

Kot sem rekla zgoraj, je bila kraljica mati in babica našega naroda. V spreminjajočem se svetu se ni nikoli spremenila, saj je vedno utelešala najboljše britanske vrednote in tradicije, ki nas držijo zasidrane. Politiki – in predsedniki – pridejo in odidejo ter služijo sebi in svojim strankam, toda kraljica je bila nad politiko in je služila nam. Vendar bi tukaj rada povedala, da ne gre le za monarha – gre za družino, kraljevo družino. So simbol ne le dejstva, da smo kot narod in Commonwealth družina, temveč najpomembnejšega odnosa – lastnih družin.

Kako vidite prihodnost monarhije po kraljici Elizabeti? Bo kraljeva družina ohranila vpliv in pomen, ki ju je imela z Elizabeto II.?

Ne morem napovedati prihodnosti, vendar verjamem, da je trenutno kralj Karel III naklonjen narodu in bi lahko bil priljubljen kralj, čeprav ne takega značaja kot njegova mati. Veliko lahko prispeva k našemu narodu. Na primer, njegovi pogledi na okolje so bili pred njegovim časom; včasih so ga zasmehovali zaradi stališč, ki jih zdaj vidimo kot bistvenega pomena za preživetje našega planeta. Zelo priljubljena sta tudi nova valižanska princ in princesa, ki bosta pomagala utrditi monarhijo. Kralj Charles je v svojem prvem nagovoru narodu povzel najpomembnejšo vlogo kraljeve družine: "Pomagati pripeljati obrobne v središče, kjer je mogoče zagotoviti ključno pomoč". Pri delu, ki ga opravlja kraljeva družina, ne gre za priložnosti za fotografiranje ali moč, gre za srečanje z vsakdanjimi ljudmi, opozarjanje na njihove težave in dosežke in jim sporočiti, da njihov prispevek naši državi šteje. Kot rojalist močno upam, da bo britanski narod še naprej videl, kakšno edinstveno vrednost monarhija prinaša v naša življenja.

Anglikanska cerkev v Sloveniji bo oktobra v Ljubljani v sodelovanju z britanskim veleposlaništvom pripravila spominsko slovesnost na kraljico Elizabeto.

*Intervju je bil opravljen v angleščini in preveden v slovenski jezik.