"Takšno ravnanje, da se sodnica ni izločila, čeprav je vedela za svoj osebni interes in nato lastno tožbo gradila na sodni praksi, ki jo je sama sooblikovala, je etično nevzdržno, pravno sporno in družbeno škodljivo," so v današnjem sporočilu za javnost napisali v Združenju bank Slovenije.

Ta primer po njihovem predstavlja "resen sistemski problem, ki bi zahteval jasno javno distanciranje tudi od Sodnega sveta in prestrukturiranje kadrovske sestave sodnih senatov, ki odločajo o kreditih v švicarskih frankih".

Kot so opozorili, je sodnica odločala v zadevah, ki so bile pravno in dejansko istovetne njenemu osebnemu pravnemu položaju, kar pomeni neposredni konflikt interesov. V zadevah se ni izločila, čeprav bi se morala že zaradi videza nepristranskosti, kot to zahtevata zakon o pravdnem postopku in kodeks sodniške etike.

Ko je oblikovala sodno prakso v korist kreditojemalcem, je vložila osebno tožbo proti banki, kjer se je sklicevala na sodno prakso, ki jo je kot sodnica sooblikovala. "To pomeni zlorabo sodne funkcije za osebno korist," so poudarili. Še posebej pa so kot problematično navedli, da tudi po razkritju primera isti senati in sodniki odločajo v identičnih pravdnih zadevah glede kreditov v švicarskih frankih.

"V identičnih pravnih zadevah odločajo celo isti sodniki, ki so sodili s sodnico najprej v senatih Višjega sodišča v Ljubljani, v katerih so bile sodbe okrožnih sodišč, ki niso ugodile tožbenim zahtevkom kreditojemalcev, razveljavljene, sedaj takšno sodno prakso potrjujejo na vrhovnem sodišču in se ne izločijo niti po izrecno podanem predlogu pravdne stranke v postopku," so zapisali in pri tem omenili vrhovnega sodnika Mateja Čujoviča.

Našteto po njihovih navedbah dodatno spodkopava zaupanje javnosti v nepristranskost odločanja sodišč in potrjuje sistemski problem institucionalnega prikrivanja konflikta interesov. "Posledice se pri odločanju o kreditih v švicarskih frankih kažejo tudi v popolni odsotnosti upoštevanja stroke in urejanja področja na strani Banke Slovenije kot pristojnega regulatorja ter specialne področne zakonodaje pri napolnjevanju pravnih standardov za nazaj, kar vzbuja ne samo nezaupanje v sodni sistem, ampak tudi v pravno državo," so sklenili.

Disciplinsko sodišče pri Sodnem svetu je disciplinski postopek zoper višjo sodnico Marolt Kuret zaključilo in jo v celoti oprostilo disciplinskega očitka po predlogu disciplinskega tožilca, je v četrtek pisal Dnevnik. Sodni svet ji je suspenz odpravil v ponedeljek.