Kreatin monohidrat je najpogostejša in najbolje raziskana oblika kreatina. Večina potrjenih pozitivnih učinkov kreatina – povečanje mišične moči, vzdržljivosti, hitrejša regeneracija in manjše tveganje za poškodbe – izhaja prav iz študij, ki so uporabljale to obliko. Sestavljata ga molekula kreatina in voda; brezvodna različica vsebuje sto odstotkov kreatina, medtem ko ga monohidrat vsebuje približno devetdeset odstotkov. Mikronizirane različice se le bolje raztapljajo, a so učinkovite enako kot klasičen monohidrat. Ker je varen, cenovno dostopen in preverjeno učinkovit, ostaja zlati standard med kreatinskimi dodatki.

Kreatin etil ester je pogosto predstavljen kot naprednejša oblika, vendar raziskave ne potrjujejo njegove večje učinkovitosti. Nekatere študije celo kažejo, da ni učinkovitejši od placeba.

Kreatin hidroklorid je priljubljen zaradi trditev o boljši topnosti, vendar ni znanstvenih dokazov, da bi bil učinkovitejši od monohidrata. Študija iz leta 2024 je potrdila, da sta obliki enako učinkoviti, zato HCl ni boljša izbira.

Pufran kreatin naj bi bil zaradi dodanega alkalnega praška bolj stabilen v želodcu, vendar raziskave ne potrjujejo nobene prednosti. Študija iz leta 2012 je pokazala, da ni učinkovitejši od monohidrata, prav tako ni bilo ugotovljenih razlik v stranskih učinkih.

Tekoči kreatin se je v raziskavah izkazal za manj učinkovitega od praškaste oblike. Starejše študije kažejo, da ne izboljšuje športne zmogljivosti, najverjetneje zato, ker se kreatin v tekočini po določenem času razgradi. Zato je najbolje, da se prašek zmeša tik pred zaužitjem.

Kreatin magnezijev kelat naj bi omogočal boljši vnos kreatina v mišice, vendar je raziskav premalo. Pregled iz leta 2022 ni našel dokazov, da bi bil učinkovitejši ali varnejši od monohidrata, navaja Healthline.