Fotografija brezdomca, ki naj bi bil odpuščen iz izolske bolnišnice. 

V nedeljo, 4. novembra, okoli pol devete ure je bil naš vir, občan, na izolski urgenci. Tam je naletel na prizor, ki ga je, kot pravi, zabolel. "Ven so peljali gospoda. Zasmilil se mi je, deloval je zelo bogi, komaj je sedel, stati ni mogel, takšnega so ga peljali ven iz bolnišnice. Dali so ga na voziček, ga pokrili s kovtrom, ampak to je to … Žalostno," nam je opisal prizor in priznal, da ga je stiska moškega zelo pretresla.

V sebi je čutil, da mora sočloveku nekako pomagati. Poskusil je govoriti z njim, a kot pravi, "ni bil najbolj zgovoren. Nekaj je zamomljal in to je bilo to".

"Kaj bo s tem človekom?"

Nato se je obrnil tudi na ostale, eno izmed zaposlenih medicinskih sester in varnostnika. "Kot sem razumel, je imel moški dve ali tri obravnave, tam je prenočil in zjutraj so ga odpustili. Ven so ga odpeljali na vozičku in ga pokrili," je uspel izvedeti. "Izvedel sem, da gre za v redu moškega, in da ni nasilen, res pa da zaudarja. Tudi varnostnik mu je želel pomagati in mu urediti prevoz ... Ampak najbrž ga tudi taksist ne bi dal v takšnem stanju v avto," še dodaja.

Eno vprašanje pa mu ni dalo miru. "Kaj bo s tem človekom," se je spraševal in se v želji, da vsaj nekako pomaga, obrnil tudi na naše uredništvo. Še posebej pa so se ga dotaknila vprašanja njegovega triletnega sina, ki je prav tako videl moškega, ki je bil vidno v stiski. "Z mano je bil tudi moj triletni sin in me spraševal, tata, kaj je .. Kako njemu razložiti to," se je spraševal. 

"Ne vem več, na koga naj se obrnem, da mu pomagam … Morala bi obstajati neka institucija, da lahko pomaga takšnim ljudem," je še dejal. Ko je sam odšel iz bolnišnice, okoli 10. ure dopoldne, je bil brezdomec še vedno pred stavbo. Tam naj bi torej čakal vsaj slabi dve uri. Kaj se z njim zgodilo po tem, naš vir ni vedel. 

Primer omenjenega moškega dobro poznajo na Rdečem križu, pojasnjuje vodja koprskega zavetišča za brezdomne Sabina Kramar Šporar. V nastanitveni del programa Zavetišče je bil vključen leta 2023, a je po prvem mesecu bivanja zaradi nespoštovanja dogovorov in hišnega reda program zapustil. "V vmesnem času smo z njim sodelovali in mu pomagali, ko je izkazal željo po pomoči. Največkrat je bilo to v obliki brezplačnega kosila in oskrbe s hrano, ter oblačili in odejami. Program in oblike pomoči uporabnik pozna," pojasnjuje Kramar Šporar.

Zavetišče za brezdomne v Kopru.

Pred novim letom mu je pomoč nudil Rdeči križ

Pomoč so mu nudili v dneh pred novim letom. "Z naše strani je dobil pomoč 29. in 30. 12. Oskrbeli smo ga s hrano, toplo odejo, čistimi oblačili in higienskimi potrebščinami. Naredili smo varnostni načrt zaradi približevanja praznikov in hladnega vremena," navaja. Kot pravi, je predlagala tudi vključitev v Psihiatrično bolnišnico Idrija, "kar se mu ni zdela dobra možnost, saj je bil tam v krajšem času že dvakrat".

"Spal je v garaži, kjer je bil zaščiten pred mrazom, a ker je bila garaža lastniška se je moral iz nje umakniti, kar je tudi storil. Iz tega razloga je pomoč iskal v okviru nujne zdravstvene službe in Splošne bolnišnice Izola," je pojasnila njegove bivalne okoliščine.

Sabina Kramar Šporar, vodja zavetišča za bredomne, Rdeči križ Koper

Ima hujše gibalne težave 

Za obisk dnevnega centra se pred novim letom ni odločil. "Naj povem, da je uporabnik ves čas bil seznanjen in povabljen k nam v dnevni center kjer bi se lahko stuširal, najedel in dan preživel na toplem, pa se pred novim letom za to ni odločil, tudi zato, ker ima hujše težave z gibanjem. Brez uporabe vozička se ne zmore suvereno premikati, kot mi je znano tudi sam ne zmore vstati iz ležečega položaja, ker je hujše zdravstveno stanje, ki je kontraindicirano namestitvi v zavetišče, saj v okviru kadrovskih zmožnosti ne zagotavljamo pomoči nepokretnim. V zavetišču je do sob 17 stopnic, ki jih uporabnik trenutno ne zmore," je še dejala.

Je pa bil 1. januarja pri njih v dnevnem centru do poznega večera. "Dobil je sveža oblačila in ponujena mu je bila možnost tuširanja, ki je ni izkoristil. Dogovorjeni smo bili, da lahko pride ponovno naslednji dan, a ga do danes ni bilo," je zapisala v odgovorih.

Iz SB Izola prejeli dva klica glede brezdomca

Glede primera, ki nam ga je opisal občan, so na dežurni telefon 4. januarja prejeli dva klica, oba s strani izolske bolnišnice, ki je iskala pomoč zanj. "Zadnji klic je bil opravljen nekaj pred 11. uro dopoldne. Klica s strani drugih zainteresiranih (občanov) nismo dobili," pove. So pa se z izolsko bolnišnico dogovorili, "da osebo seznani, da lahko koristi dnevni center, ter prvi delovni dan oglasi pri nas na sedežu Rdečega Križa, kjer bi se pogovarjali o možni nastanitvi oz. drugih oblikah pomoči". Tuširanje naj bi mu bilo ponujeno tudi s strani SB Izola, a naj bi moški to možnost zavrnil.

Trenutno ne vedo, kje se nahaja

Na vprašanje, ki si ga je postavljal tudi občan, ki je prepoznal stisko moškega in mu skušal pomagati, torej kaj bo z omenjenim moškim, tudi Kramar Šporar nima odgovora. "Kaj bo z dotično osebo ne vem, trenutno je velika težava tudi to, da ne vemo kje se nahaja, saj ga na nam znanih lokacijah ni. Ponudili bi mu vse oblike pomoči, pogovarjali bi se tudi o možnosti za sprejem, v kolikor bi bil mobilen," je dejala vodja koprskega zavetišča za brezdomne.

Kako lahko pomagajo občani?

"Občanke in občani se lahko vedno obrnejo na nas, kar v veliko primerih tudi storijo. Številka je objavljena na spletni strani Rdečega križa Koper," pojasnjuje Kramar Šporar. Prav tako lahko osebo, ki potrebuje pomoč, informirajo, da nudijo pomoč brezdomnim.

"Nahajamo se na naslovu Gramšijev trg 3 (sedež Rdečega križa Koper), kjer opravijo prvi informativni razgovor. Skupaj z uporabnikom raziščemo, kakšne oblike pomoči bi potreboval. Pomagamo lahko s hrano, oblačili in odejami, ter skrbi za osebno higieno. Vključijo se lahko v dnevni center, ki je odprt vsak delovni dan med 9. in 18. uro. Sprejem v nastanitveni del Zavetišča se zgodi po opravljenem razgovoru v Zavetišču, kjer osebo seznanimo s hišnim redom in načinom sodelovanja," pojasnjuje.

Sedež koprskega Rdečega križa na Gramšijevem trgu.

"Pomagamo lahko samo, če si to želijo"

Ob tem pa dodaja, da lahko uporabniki nastanitev zavrnejo iz različnih razlogov - nemotiviranosti spoštovanja pravil (prepoved vnašanja in konzumacije prepovedanih drog in alkohola v prostore dnevnega centra in zavetišča, sobivanje, skrb za čistočo skupnih prostorov). "Vključitev je vedno prostovoljna," je dejala.

Izpostavila je še, da se tudi najbolj ogroženim lahko, v skladu z zakonom, pomaga samo v primeru, da si tega želijo in to odobravajo. "Proti njihovi volji se lahko pomaga samo v primeru ogrožanja sebe ali drugih," je bila jasna.