Takšen je pogled na vipavsko hitro cesto iz vasi Podgrič pri Podnanosu.

Obnova protivetrne ograje na vipavski hitri cesti je bila ocenjena na 62 milijonov evrov, vendar Kolektor CPK zahteva dodatna plačila. Na naše izrecno vprašanje, koliko znaša vrednost zahtevka, ki ga je predložil Kolektor CPK, na Darsu niso odgovorili. Navedli so le, da so zahtevki v obravnavi in da preverjajo njihovo upravičenost, "tako v izvedbenem, finančnem kot tudi v časovnem obsegu".

Katera dodatna dela so povzročila zvišanje stroškov?

"Zahtevki izvajalca se nanašajo na spremembo prometnega režima v fazi izvedbe del, ki je nastala kot posledica nasprotovanja intervencijskih služb dvosmernemu prometu po polovici hitre ceste ter večjemu obsegu del pri obnovi vozišča, kot posledica dodatno ugotovljenih poškodb in stanja voziščne konstrukcije," pravijo na Darsu.

Že od začetka gradnje odseka hitre ceste med Razdrtim in Vipavo je znano, da gre za območje terena, ki drsi. Najbolj na območju viadukta Rebrnice, na višini 19 metrov. Največji premiki, ki so jih izmerili do sedaj, znašajo okoli pet centimetrov. Ob tokratni prenovi so ležišča viadukta s posebnim dvigalom prestavili v prvotno lego. Pod viaduktom pa so začeli graditi 133-metrsko pilotno steno, s katero naj bi zagotovili stabilnost in varnost viadukta. Gre za 52 pilotov, dolžine od 19 do 27 metrov.

"Dolžina pilotne stene znaša približno 133 metrov. Gradnja zidu bo zahtevna zaradi neugodne lege flišne podlage in njene obsežne prekritosti z zemeljskimi nanosi. Dolžina pilotov, upoštevan premer 150 centimetrov, je od približno 18 metrov (zaključni del pilotne stene) ter vse do približno 30 metrov. Pilotna stena bo končana v začetku leta 2026," pojasnjujejo na Darsu.

Koliko bo stala postavitev pilotne stene?

Koliko stvari stanejo, pa na Darsu očitno neradi odgovarjajo. Na še eno izrecno vprašanje, koliko bo stala postavitev pilotne stene, prav tako niso odgovorili.

Do leta 2030 se bo tovorni promet povečal za še 25 odstotkov

Dnevni promet na slovenskih avtocestah in hitrih cestah se je od leta 2013 do 2022 povečal za 26 odstotkov in naj bi še naraščal za tri odstotke letno, kar bi do leta 2030 pomenilo skupno povečanje tovornega prometa za dodatnih 20 do 25 odstotkov. Na vprašanje, ali bi takšno povečanje prometa in dodatne obremenitve viadukta lahko ogrozili varnost na tem odseku hitre ceste, na Darsu zagotavljajo, da ne.

"Če se vprašanje nanaša na stabilnost cestnega telesa, lahko zagotovimo, da se zaradi povečanih obremenitev varnostnostabilnostne razmere ne poslabšujejo. Seveda pa vpliva povečan promet na hitrejšo obrabo vozišča in povečane izzive pri zagotavljanju pretočnosti in s tem povezane prometne varnosti," dodajajo.

Viadukt Rebrnice je zgrajen pretežno iz armiranega in prednapetega betona.

Ko pogovor med ljudmi nanese na premike viadukta, se v spomin prikrade tragedija iz leta 2018, ko se je v Genovi zrušil avtocestni viadukt. Umrlo je 43 ljudi. Izvedenci so ugotovili, da je bila za tragedijo kriva zarjavelost ene od nosilnih jeklenih vrvi, oblečenih v beton, in da bi z "rednim vzdrževanjem po predpisih" tragedijo lahko preprečili.

Viadukt Rebrnice je zgrajen pretežno iz armiranega in prednapetega betona, zato smo Dars vprašali, kakšna je razlika med tem in armiranobetonskimi nosilci z jeklenimi kabli, o kakršnih je govora v primeru genovskega Morandijevega viadukta. "Armirani beton je običajen beton, v katerega vgrajujemo jeklene palice, armature. Beton dobro prenaša tlačne sile, jeklo pa natezne, zato skupaj delujeta komplementarno. Prenapeti beton pa je posebna oblika armiranega betona, kjer so vgrajeni jekleni kabli, ki se predhodno napnejo, da konstrukcija prevzame obremenitve drugače kot pri klasičnem armiranem betonu," razlagajo.

Prihodnje poletje ponovno zapora vipavske hitre ceste čez Rebrnice

Dela na odeku vipavske hitre ceste čez viadukt Rebrnice so komaj na polovici. Prihodnje leto bodo z začetkom julija zaprli še drugo smerno vozišče, iz smeri Vipave proti Razdrtemu. Predvidena so enaka dela kot letos, "in sicer poleg izvedbe protivetrnih ograj se bo izvedla še obnova voziščne konstrukcije in premaknitev ležišč leve strani viadukta Rebrnice v izhodiščno lego".

Z burjo ni heca, težke tovornjake že desetletja prevrača kot za šalo tudi na regionalni cesti med Vipavo in Podnanosom, ki poteka vzporedno z novejšo hitro cesto. Njeno moč najpogosteje podcenjujejo tuji vozniki. Foto: Facebook GRC Ajdovščina

Poleg tega, da teren drsi, je velik problem vipavske hitre ceste burja. V Ajdovščini velja za neuradni rekord sunek vetra iz leta 2010, ki je dosegel 203 km/h. Merilna postaja v Podnanosu pa je zabeležila sunek s hitrostjo 234 km/h. Stopnje cestnih zapor so tako odvisne od jakosti vetra.

Prvo stopnjo zapore uvedejo za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do skupne mase osem ton, ko sunki burje dosežejo od 80 do 100 km/h. Ko se hitrost burje poveča na 100 do 130 km/h, stopi v veljavo zapora druge stopnje – promet je prepovedan za kamp prikolice in vsa vozila s ponjavami ter hladilnike. Pri hitrosti vetra med 130 in 150 km/h, to je tretja stopnja zapore, prepovejo vožnjo še avtobusom. Ko sunki presežejo hitrost 150 km/h pa je promet prepovedan za vsa vozila.

Foto: GRC Ajdovščina

Za primer poglejmo lansko leto, ko burja niti en dan ni presegla hitrosti 150 km/h, je pa zato vsega skupaj 13 ur in 25 minut v sunkih dosegala hitrost med 130 in 150 km/h, zato je veljala zapora tretje stopnje. Zaradi burje, ki je v sunkih dosegala hitrost do 130 km/h, je zapora druga stopnje veljala skupaj 6 dni 5 ur in 55 minut. 15 dni 14 ur in 57 minut pa je veljala zapora prve stopnje, zaradi burje, ki je dosegala do 100 km/h.

Na vprašanje, za koliko dni računajo, da se bo postavljeni protivetrni zaščiti zmanjšalo število dni z zaporami prometa, na Darsu odgovarjajo: "To je seveda odvisno od dni, ko se bo močnejša burja pojavljala. Predvideno je znatno zmanjšanje zapor hitre ceste zaradi burje. Poudariti pa je treba, da bodo ob močnejših sunkih burje še vedno potrebne zapore hitre ceste za tovorni promet."