Na trgu Sloane Square v londonski četrti Chelsea stoji dostavni kombi, opremljen z nadzornimi kamerami, dodatne kamere pa so nameščene tudi na bližnjem odru. Na eni najbolj obiskanih nakupovalnih ulic kamere v realnem času skenirajo obraze mimoidočih, programska oprema pa posnetke takoj primerja z bazo iskanih oseb. Če sistem zazna ujemanje, policisti na mobilne telefone prejmejo opozorilo s fotografijo osebe.

Po besedah direktorja obveščevalnega oddelka londonske policije Bena Russella je tehnologija zelo učinkovita. Od njene uvedbe leta 2024 je bilo prijetih približno 2.500 oseb, skoraj 900 samo letos.

Med intervjujem z Russellom so policisti na bližnjem vogalu prijeli moškega, saj je sistem sprožil alarm zaradi suma, da je pred leti napadel policista. Po preverjanju njegove identitete so mu nadeli lisice in ga odpeljali. Kmalu zatem so ustavili še žensko, ker se ni odzvala na sodno odrejeno testiranje na prepovedane droge.

Policija zatrjuje, da so lažni alarmi izjemno redki. Obenem poudarja, da zgolj ujemanje z bazo podatkov še ne pomeni aretacije. Pred vsakim ukrepanjem morajo policisti identiteto osebe dodatno preveriti, tudi z osebnimi dokumenti.

Po ocenah je v Londonu nameščenih do milijon javnih in zasebnih nadzornih kamer, skoraj na vsakem uličnem vogalu. Doslej je policija posnetke uporabljala predvsem v okviru že začetih preiskav kaznivih dejanj, novi sistem pa omogoča iskanje oseb iz baze podatkov v realnem času, še preden je uvedena konkretna preiskava.

Med prebivalci so mnenja deljena. Nekateri menijo, da jih večja prisotnost policije in kamer navdaja z občutkom varnosti, drugi opozarjajo, da je treba najti ravnotežje med bojem proti kriminalu in varovanjem državljanskih svoboščin. Spet tretji ocenjujejo, da je nadzora v mestu že zdaj preveč.

Metropolitanska policija želi uporabo tehnologije še razširiti. Policijski komisar Mark Rowley je napovedal, da bodo začeli uvajati stalne kamere za prepoznavanje obrazov, nameščene na ulični infrastrukturi, ki jih bo mogoče po potrebi premikati na območja z največ kriminala. Cilj je postopna širitev sistema po vsem Londonu.

Commissioner Sir Mark Rowley has set out an ambitious next phase in the use of technology to tackle crime and stay ahead of offenders.

Read his speech here: https://t.co/FEmqfmCcks pic.twitter.com/N8dXoF7lAU

— Metropolitan Police (@metpoliceuk) June 24, 2026

Rowley je poudaril, da se kriminal hitro spreminja in postaja vse bolj digitalen, zato mora policija uporabljati sodobne tehnologije. Poleg prepoznavanja obrazov želi razširiti tudi uporabo brezpilotnih letalnikov, ki pomagajo pri iskanju osumljencev, pogrešanih oseb in zbiranju informacij na terenu. Načrt je, da bi do junija 2027 z droni pokrili vse londonske mestne četrti ter vzpostavili skupno omrežje z londonskimi gasilci in drugimi intervencijskimi službami.

Backed by record investment from City Hall, the Met's new drones are supercharging police operations, allowing them to tackle crime in real-time.

With the latest tech, there’s nowhere for suspects to hide.pic.twitter.com/kuUXZ7v30s

— Mayor of London, Sadiq Khan (@MayorofLondon) July 20, 2026

Policija pojasnjuje, da tehnologijo za prepoznavanje obrazov uporablja tudi za identifikacijo oseb, ki policistom posredujejo lažne osebne podatke, ter nezavestnih ali poškodovanih ljudi, ki ne morejo komunicirati.

Organizacija za zaščito državljanskih svoboščin Big Brother Watch ostro nasprotuje širitvi sistema. Vodja zagovorništva Jack Coulson opozarja, da širitev uporabe stalnih kamer pomeni nevarno stopnjevanje že tako invazivne tehnologije, ki je po njegovih besedah doslej pregledala obraze milijonov nedolžnih Londončanov.

Po njegovem mnenju ljudi silijo v digitalno policijsko identifikacijo, čeprav niso storili ničesar narobe. Opozarja tudi, da tehnologija ni nezmotljiva. Kot primer navaja primer Alvija Choudhuryja, ki je bil februarja po napačni identifikaciji aretiran, pridržan deset ur in izpuščen šele ob drugi uri zjutraj, čeprav kaznivega dejanja ni storil. Po navedbah organizacije je do napake prišlo tudi zaradi rasne pristranskosti sistema.

Coulson opozarja še, da skeniranje obrazov predstavlja posebej občutljivo obliko zbiranja biometričnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče shranjevati in uporabljati za različne namene. Po njegovih besedah gre za zelo močno orodje, ki bi ga lahko zlorabila katerakoli vlada.

Big Brother Watch zato zahteva jasna zakonska pravila, ki bi določila, kdaj, kje in pod kakšnimi pogoji sme policija uporabljati prepoznavanje obrazov v realnem času, ter prepoved shranjevanja zbranih biometričnih podatkov. Organizacija poziva metropolitansko policijo, naj širitev sistema ustavi vsaj do sprejetja zakonodaje.

Predlog zakona, ki naj bi uredil uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov, britanske oblasti napovedujejo za jesen, medtem pa policija že nabavlja dodatne kamere in posebej opremljena vozila za izvajanje sistema.