Razstavo sta zasnovali Neža Čebron Lipovec z Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno raziskovalnega središča skupaj z Mašo Sakara Sučević iz Pokrajinskega muzeja. Otovorili so jo sicer že v mesecu oktobru.  

Kot je razložila Čebron Lipovčeva, ni potrebno ohraniti le zidov, pomembna je tudi nesnovna dediščina. Nekdanja porodnišnica nedvomno spada med najbolj pomembne stavbe mesta Koper. Odkar ne služi več svojemu namenu, pa prostor že kaže znake dotrajanosti.

Veliko o tem, kako je bíl utrip nekdanje koprske porodnišnice, sta povedali nekdanji babici Vanja Piciga in Marija Pečarič, ki je dejala: "Babiško šolo sem opravila na Reki. Nisem vedela, kaj me čaka, še manj sem vedela, kje na zemljevidu leži Koper. K nam so prihajale ženske iz celotne Istre. Kako smo reševali zadeve, ne vem povedati, nekako smo se znašli. Bogu hvala! Težke primere smo peljali v Trst, tiste, ki so imele izkaznico. Nikoli pa nisem profitirala, da bi vmes po Trstu odšla v kakšno trgovino po nakupih. Nikoli!"

Babice so morale takrat vedeti vsaj toliko kot sedaj splošni zdravnik. Na srečo niso imeli veliko izpadov in nesreč. Včasih so tudi same morale na kakšno operacijo, vendar zaradi obilice dela niso odšle na bolniško, ampak so kar delale dalje. Vzdušje v kolektivu je bilo zelo dobro, saj so bili v službi sodelavci, na cesti pa prijatelji, tako ginekologi kot babice ali strežnice. Delovali so kot usklajen delovni kolektiv. Možje so sedeli zunaj na zidku in čakali na otroški jok. Bilo je tudi nekaj zanimivih anekdot.

Prioriteta so bile matere

Eno izmed teh je povedala Piciga: "Strežnica je prišla do mene in mi rekla, naj hitro tečem dol na dvorišče. Tam je bil mož z ženo v fičotu tik pred porodom. No, v tistem fičotu sta se rodila dvojčka!« Največ otrok se je sicer rodilo leta 1979, takrat so imele babice res obilo dela. Sicer pa se je z leti zniževala tudi umrljivost otrok. Če je bila v začetnih letih delovanja porodnišnice ta okoli treh do štirih odstotkov, se je z leti znižala na 20 do 30 promilov, proti koncu pa so dosegli pet promilov, kar je stopnja umrljivosti otrok v skandinavskih državah. Dr. Kožar je pri tem povedal: "Prioriteta je bila takrat, da je preživela mati."

V več kot uro trajajočem pogovoru smo slišali še eno anekdoto: "Mož je nestrpno čakal na rojstvo otroka. Ko je mati rodila in že dobila otroka v naročje, da ga je lahko dojila, ji je rekel, da je mislil, da bo bolj bolelo. Ona pa mu je samo zavpila: Ven!"

Servitski samostan v Kopru je pred šestimi leti prevzelo ministrstvo za visoko šolstvo in sedaj naj bi mu novo življenje vdahnila univerza, kot je omenil rektor Univerze na Primorskem, dr. Dragan Marušič. Upamo lahko, da bo prostor zaživel v utripu iz časov porodnišnice.

Sorodne novice:

Očetje pri porodu v 80 odstotkih

V bolnišnici Izola so varčni

Luka Juri: Od ponedeljka direktor koprskega muzeja