Marsikje je šok med domačini velik. Storitve, ki so jih nekoč lahko opravili v domačem kraju, so sedaj na voljo le v veliko bolj oddaljenem Tolminu, Novi Gorici ali Sežani.

Bank je vse manj

Še leta 2019 je bila situacija precej drugačna. Tega leta je imela prav vsaka od primorskih občin svojo bančno poslovalnico. Zapiranja v naslednjih letih so naredila svoje. Od aprila letos bo na severnem in južnem Primorskem kar deset občin brez lastne bančne poslovalnice. Teh po podatkih Banke Slovenije ne bodo imeli v občinah Bovec, Kobarid, Kanal, Cerkno, Renče -Vogrsko, Miren – Kostanjevica, Komen, Vipava (ki ima izpostavo Primorske Hranilnice), Divača in Hrpelje - Kozina.

Protesti ne pomagajo

Kot je za naš medij pojasnil župan Kobarida Marko Matajurc, so na banko OTP sicer napisali protestno pismo, toda zavedajo se, da se odločitev tudi po tem ne bo spremenila. Odločitev, ali bo bančna enota ostala v določenem kraju ali ne je namreč v izključni domeni banke. Podoben odgovor smo dobili tudi iz Banke Slovenije, kjer se zavedajo, da na to kot nadzorni organ na to "nimajo vpliva".

"Ne glede na to pa dodajamo, da se v Banki Slovenije zavedamo težav, ki jih zapiranje poslovalnic prinaša, predvsem za lokalno prebivalstvo, ki s tem izgublja fizični dostop do osnovnih bančnih storitev. Prav tako spremljamo dogajanje na zakonodajnem področju v Sloveniji in pripravo pravnih podlag na ravni EU. Tako je bila sprejeta odločitev Državnega zbora RS o vpisu pravice do uporabe gotovine v Ustavo RS, na ravni EU pa je v razpravi predlog Uredbe o evrobankovcih in evrokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu. Obe pravni podlagi predvidevata tudi urejanje dostopa do gotovine ter geografske kriterije glede pokritosti Slovenije s poslovalnicami bank in bankomati s ciljem zagotoviti minimalno oskrbo prebivalstva z gotovino oziroma osnovnimi bančnimi storitvami."

Statistika je neizprosna

V začetku leta 2007, ko smo v Sloveniji uvajali evro je bilo v Sloveniji odprtih 692 bančnih poslovalnic, v začetku leta 2026 pa je njihovo število več kot za polovico manjše. Februarja letos jih je po podatkih BS tako poslovalo 337. V to število pa še niso upoštevana omenjena zaprtja, kar pomeni, da jih bo naslednji mesec le še okoli 326.

Zapiranju poslovalnic sledi tudi število zaposlenih. Leta 2008 je bilo v slovenskih bankah skupno zaposlenih okoli 12.100 ljudi. Od takrat število pada po nekaj sto na leto. Tako je bilo leta 2024 v slovenskih bankah zaposlenih le še 7.900 ljudi.

Podobno je tudi s številom bankomatov. Po podatkih BS jih je bilo v letih po uvedbi evra največ, in sicer 1.845, nato pa je njihovo število upadlo na današnjih 1.400.

Se bo trend nadaljeval?

Vprašanja o reorganizaciji smo naslovili tudi na omenjeni banki.

V Banki OTP so nam pojasnili, da tudi oni sledijo sodobnim bančnim trendom, kar pomeni, da imajo v svoji ponudbi različne storitve in produkte, ki omogočajo preprosto poslovanje na daljavo (spletna in mobilna banka, kontaktni center, kartice id.), zato je potreba po obisku poslovalnice vedno bolj redka. Ob tem poudarjajo, da imajo v Sloveniji več kot 900 bančnih točk in omogočajo opravljanje nekaterih bančnih storitev tudi v poslovnih enotah Pošte Slovenije.

Kljub nedavnemu zapiranju ima Deželna banka Slovenije v svoji lasti okoli 20 odstotkov vseh bančnih poslovalnic v Sloveniji, pri čemer je njen tržni delež na slovenskem bančnem trgu bistveno manjši (le nekaj odstoten). Zato je na mestu vprašanje, ali bodo z zapiranji nadaljevali.

Kot pojasnjujejo, so imeli konec lanskega leta odprtih 76 poslovalnic, leta 2016 pa jih je bilo 85. V tem času so 10 poslovalnic zaprli in eno odprli, konec februarja letos pa so jih zaprli še dodatnih deset. Skupno imajo še 65 poslovalnic, kar je za NLB (75) in banko OTP (70) tretja najbolj razvejana mreža v Sloveniji.

Poudarjajo, da nadaljnjih zapiranj zaenkrat ne načrtujejo. Prav tako se trenutno ne ukvarjajo z možnostjo, da bi po zgledu Bibliobusov uvedli potujočo banko, ki bi v enem dnevu poslovala na več lokacijah. Za to rešitev so se v Sloveniji zaenkrat odločili le v banki NLB.

Prihodnost je v digitalizaciji

Glede na slovenske, pa tudi mednarodne trende gre predvidevati, da bo proces digitalizacije bančnega procesa še nadaljeval. Največji slovenski banki omogočata širok nabor bančnih storitev, ki se jih lahko opravi prek spleta, sledijo pa jima tudi ostale, manjše banke. Številnim strankam tako sploh ni več pomembno, kje njihova banka je, saj so se v bančni poslovalnici morale oglasiti le za odprtje računa.

Prav tako gre glede na Študijo o plačilnih navadah potrošnikov v evrskem območju pričakovati, da se bo število plačil z gotovino še naprej zmanjševalo. Posledično pa bo vse manjši obisk bančnih poslovalnic in bankomatov, kar bo v bankah sprožalo vedno nove premisleke o njihovi upravičenosti. Bančne poslovalnice bodo tako najverjetneje ostale rezervirane le za večja in malo manjša mestna središča.

Ministrstvo išče ravnotežje med gotovinskimi in elektronskimi plačili

Prav ob zaključku priprave članka pa je ministrstvo za finance objavilo predlog zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih storitev. Kot je na predstavitvi povedal minister Klemen Boštjančič predlog predvideva zakonsko oživitev nedavnega zapisa pravice do uporabe gotovine v ustavo.

Po zakonskem predlogu bi moral imeti vsak kraj s 3.000 prebivalci v neposredni bližini najmanj eno bančno poslovalnico, kraji s 1.000 prebivalci pa vsaj en bankomat. Poleg tega naj bi bil vsak državljan z bančnim računom upravičen do pet brezplačnih dvigov ali pologov mesečno na bankomatih katerekoli banke.

Predlog zakona bo od ponedeljka v javni obravnavi, njegova nadaljnja usoda pa bo seveda odvisna od prihodnje sestave vlade in državega zbora.