Strokovna komisija za področje toponomastike Mestne občine Koper (MOK) bo v koprskem mestnem jedru v naslednjih dneh začela postavljati obvestilne table z lokalnimi toponimi trgov. Gre za starinska imena, s katerimi so nekoč imenovali trge in so danes del bogate kulturne dediščine Kopra. Na današnji novinarski konferenci v Kopru je komisija predstavila vse podrobnosti v povezavi s tablami, njihovo postavitvijo ter svojim delom in aktivnostmi. Te bo kmalu razširila na koprsko zaledje, saj si tudi tamkajšnji krajani želijo postavitve obvestilnih tabel na svojih trgih in ulicah.
ČEŠNJICA NA TORTI BOGATE KULTURNE DEDIŠČINE KOPRA: V teh dneh bodo na trge postavili table s starinskimi imeni (FOTO)
Koper
Podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani je na novinarski konferenci uvodoma povedal, da so obvestilne table, ki jih bodo umestili v koprsko mestno jedro, pomembna pridobitev za mesto. Ob tem je spomnil na lanski dogodek, ko se je na koprskem Titovem trgu poleg uradnega poimenovanja pojavila še tabla s starim imenom Piazza del Duomo. To je dvignilo veliko prahu: "Kot veste, smo pred nekaj meseci postavili prve table, kar je povzročilo nekaj težav. Iskreno povedano, na tistih tablah je bilo premalo informacij. Ne želimo, da se to ponovi. V vmesnem času smo table nekoliko spremenili, jim dodali grb Mestne občine Koper. Prej je lahko prihajalo do napačnih interpretacij, zdaj pa ne more priti do nobene druge interpretacije kot do te, da je Mestna občina Koper tista, ki pritrjuje table."
Komisija za področje toponomastike MOK je z delom začela leta 2015. "Zadali smo si cilj, da s tablami ponudimo informacijo več o zgodovini tega mesta. Najprej smo morali najti pravi ključ, na podlagi katerega bi našli starinska imena ulic in trgov. Koper ni imel uradnega dokumenta o poimenovanju prostorov in površin vse do leta 1884 in odločili smo se, da bomo pri svojem delu upoštevali ta dokument," je pojasnil predsednik komisije Damjan Fischer.
Pred namestitvijo tabel so morali pridobiti kulturno-varstvene pogoje in soglasje s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Piranu, kar je bil dolgotrajen postopek. "Ko smo skupaj z zavodom točno opredelili barvo, velikost in napise na tablah, smo šli v realizacijo. Sčasoma smo tablam dodali še določene malenkosti, kot sta koprski grb in angleški napis, tako da je povsem jasno, da gre za informativne, dodatne table."
V prvi fazi bodo namestili 27 tabel
Z namestitvijo prvih 25 tabel bo Marjetica Koper pričela predvidoma v četrtek, za kar bo potrebovala dva do tri dni. Naslednji dve tabli – ena bo nameščena na Titovem trgu, druga na drogu na Ukmarjevem trgu, kjer stavbe, na katero se tabla nanaša, ni več – pa bodo namestili naknadno, saj se je njuna izdelava nekoliko zavlekla zaradi obdobja dopustov. Predvidoma prihodnje leto bo sledila druga faza, v kateri bodo postavili osem tabel na uličice, ki prečkajo Čevljarsko ulico.
Komisija si prizadeva, da bi s tablami kasneje opremili še ostale ulice. S Slovensko turistično organizacijo (STO) se dogovarjajo, da bi vse table dopolnili tudi z informacijami turističnega in zgodovinskega značaja.
Veliko zanimanje za table tudi v koprskem zaledju
Komisija trenutno svetuje Izoli, ki si prav tako želi postaviti podobne obvestilne table. Željo po tem so izrazile tudi lokalne skupnosti v zaledju Kopra; komisija se trenutno pogovarja s Hrvatini in Škofijami, pa tudi z bolj oddaljenimi zalednimi kraji. "Kot komisija za toponomastiko jamčimo, da se bo ohranila vizualna podoba tabel, tako da bi bile table v Kopru in v zaledju v povezavi in ne vsaka zase. Preden bi namestili table v zaledju, bo šlo vse skozi roke komisije, ki bo dala soglasje za njihovo namestitev," pojasnjuje Fischer.
Lastniki so se v veliki večini strinjali s postavitvijo tabel v koprskem mestnem jedru
Po besedah vodje Urada za družbene dejavnosti in razvoj MOK Timoteja Pirjevca je občina namenila za izdelavo tabel 10.000 evrov. "V preteklem letu smo se skušali zgledovati po izkušnjah bližnjega Pirana, kjer imajo table že postavljene, a smo ugotovili, da je situacija v Kopru malce bolj 'posebna', zato smo postopek še bolj formalizirali. Pri tem je bilo najpomembnejše obveščanje lastnikov." Kot dodaja Pirjevec, so od 142 obvestil o nameščanju tabel, poslanih vsem lastnikom stavb, dobili le tri negativne odgovore.
"Večja mesta se zavedajo svoje preteklosti in kulturne dediščine. In prav je, da se je tudi v Kopru; da hodimo z dvignjeno glavo in opazujemo naše palače. In če bomo imeli obvestilne table, ki bodo označevale stara imena, bo to še dodatna češnjica na torti, s katero se bomo našim obiskovalcem in zanamcem pohvalili, kje živimo," je zaključil Pirjevec.
,da se domačini počasi zbujamo iz prisilnega dremeža.
ja, bili so tudi grdi časi za Slovence v obdobju fašizma, kakih 20 let (1920-1945). Bili so grdi časi tudi za Italijane od leta 1945 do recimo 1950. Pred tem in po tem pa ni bilo problemov. Sicer pa mislim, da se niso toliko delili po nacionalnosti kot po pripadnosti mestom. Poznali so multikulturnost. Uradni dokumenti so bili celo napisani v treh jezikih - v Nemškem, Slovenskem in Italijanskem jeziku.
Mestna jedra so večinoma naseljevali italijansko govoreči, zaledje mest pa je bilo pretežno Slovensko. Živeli so v sožitju.