Na severnem robu izolskega polotoka, le nekaj korakov od starega mestnega jedra, leži območje, ki že več kot dve desetletji buri duhove. Danes ga večina pozna kot Argo, zapuščeno degradirano območje ob morju, kjer stoji le še znameniti dimnik in nekaj ostankov nekdanje industrije. Gre za prostor, na katerem se prepletajo zgodovina Izole s spomini na ribiško industrijo, zapleteni lastniški odnosi in eden največjih prostorskih sporov.

Zgodba Arga se je začela že v drugi polovici 19. stoletja, ko je leta 1881 Carl  Warhanek, češki podjetnik avstrijskega rodu, na tej lokaciji ustanovil tovarno Arrigoni, ki je bila namenjena predelavi rib in proizvodnji konzervirane hrane. V naslednjih desetletjih se je kompleks širil z novimi proizvodnimi halami in skladišči. Tovarna je za številne izolske družine predstavljala glavni vir dohodka, zato je postala neločljivo povezana z identiteto Izole. Danes je med najbolj prepoznavnimi elementi kompleksa dimnik, zgrajen leta 1925, visok približno 52 metrov. 

Podjetje je bilo leta 1958 preimenovano v Argo in nato postalo del družbe Droga. Proizvodnja je dokončno prenehala na prelomu tisočletja. Leta 2003 je sledilo rušenje večine objektov. Namesto nove vsebine je Argo postal degradirano območje, ena najdragocenejših lokacij ob izoski obali je postala zanemarjeno parkirišče s propadajočimi ostanki nekdanje tovarne.  

Ko občina načrtuje, država prodaja?!

Čeprav se v javnosti razpravlja o prostorskih načrtih, pa je prihodnja usoda Arga obremenjena z zapletenimi lastniškimi razmerji. Občina Izola je lastnica zgolj dela območja - manjše parcele, predvsem nekaterih stavb ob vhodu v kompleks in dimnika. Večji del zemljišča - približno 20.000 m² - je v državni lasti, njegovo prodajo pa vodi Slovenski državni holding (SDH), ki ga že dlje časa oglašuje za približno osem milijonov evrov. Ker je država lastnica večjega dela, ima torej odločilno besedo pri prodaji in s tem tudi pri bodočem razvoju.

Območje nekdanje tovarne je še vedno ena najpomembnejših točk novega občinskega prostorskega načrta (OPN). Kot je znano, si je občinska uprava revitalizacijo degradiranih območij predstavljala tudi tako, da bi na področju Arga dopuščali gradnjo stanovanjskih in/ali nastanitvenih objektov na večjem delu zemljišča. Da je OPN na referendumu januarja 2022 padel, gre predvsem zasluga prav Argu, ki je bil eden od ključnih in najbolj izpostavljenih spornih točk celotne razprave in nekakšen simbol referenduma. 

Civilna iniciativeaGibanje za Izolo (CI-GZI) je namreč opozarjala, da bi se s tem eden najprivlačnejših obalnih prostorov spremenil v stanovanjsko cono, kar bi pomenilo po njihovem mnenju privatizacijo obale. Zahtevali so izključno javni značaj območja Argo brez stanovanj ali nastanitvenih dejavnosti; območje naj bi bilo namenjeno predvsem javnim, kulturnim, izobraževalnim, športnim in zelenim vsebinam. 

V novem predlogu OPN, predstavljenem januarja 2026, je celotno območje Argo opredeljeno kot območje za centralne dejavnosti z usmeritvami k javnim, kulturnim, izobraževalnim, turističnim in rekreativnim vsebinam. Predvideni programi so kulturni center (Hiša ribiške industrije), muzej, galerijski prostori, večnamenske dvorane, izobraževalne vsebine, športno-rekreacijske površine in zelene ureditve z možnostmi dopolnilnih dejavnosti, kot so trgovina in gostinstvo v manjšem obsegu kot podporne javnim vsebinam.

Stanovanjska gradnja je močno omejena - novi OPN ne dopušča klasične stanovanjske soseske ali velikih apartmajskih kompleksov, dopušča pa nastanitvene dejavnosti kot manjši spremljevalni program, npr. v okviru kulturno-turističnega centra. CI-GZI je tudi na nov predlog OPN odgovorila kritično.

Kot opozarjajo, je občina obravnavala samo minimalno usklajevanje z referendumskimi zahtevami, namesto celovite zaščite obale in upoštevanja volje občanov iz 2022. Vztrajajo, da predlog še vedno ne zagotavlja dovolj stroge zaščite območja Argo, saj še vedno dopušča nastanitvene dejavnosti (apartmaji, hotelske kapacitete kot spremljevalni program), večje poslovne ali trgovinske objekte ter druge programe, ki niso izključno javni.

Prav tako menijo, da dokument še vedno dopušča možnosti pozidave območij Argo, Mala oprema in Riba in kljub omejitvam ne izključuje dovolj jasno novih stavb, ki bi lahko spremenile značaj območja. Zahtevajo, da Argo ostane namenjen predvsem kulturnim, športnim in zelenim površinam ter da se izključi kakršnakoli prevladujoča zasebna ali nastanitvena raba. Prav tako ne izključujejo možnosti za morebitni novi referendum, če občina pri dopolnitvah OPN ne upošteva ključnih pripomb.

Občina sicer poudarja, da je predlog usklajen z referendumom in da bolje ščiti obalo kot stari OPN. "Voljo ljudi, izraženo na referendumu januarja 2022, smo vzeli resno. Nov predlog je nastajal z zavedanjem, da je prostor naša najdragocenejša omejena dobrina in da Izola ne sme izgubiti svoje identitete, krajine in kakovosti bivanja,“ je ob tem izjavil župan Milan Bogatič. Za natančno ureditev območja Argo novi OPN predvideva izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki naj bi določil natančno namembnost in umestitev posameznih vsebin.

Odgovor na vprašanje, čigav bo Argo, še vedno ni znan. O njem ne bodo odločali le novi prostorski akti ali prihodnji župan, temveč predvsem država kot lastnica večine zemljišča. Prav od tega, ali bo uspelo uskladiti javni interes in lastniška razmerja, bo odvisno, ali bo Argo po več kot dveh desetletjih končno dobil novo vsebino ali pa bo ostal simbol ene največjih polomij v zgodovini Izole.