V skladu s predlogom komisije bodo po neuradnih informacijah prihodnji torek začeli veljati carinski protiukrepi iz let 2018 in 2020, ki jih je EU uvedla oziroma napovedala v okviru trgovinskega spora v času prvega predsedniškega mandata Donalda Trumpa, ko je uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija. Po dogovoru z administracijo Joeja Bidna jih je unija začasno ustavila oziroma preložila.

Ti ukrepi med drugim vključujejo 10- oziroma 25-odstotne carine na uvoz riža, sladke koruze, arašidovega masla, brusnic ter tobaka in tobačnih izdelkov iz ZDA. Sredi maja pa se bo začela uporabljati še večina preostalih proticarinskih ukrepov, ki jih EU uvaja v odziv na razširjene ameriške carine na uvoz jekla in aluminija. 25-odstotne carine bodo med drugim po neuradnih informacijah veljale za uvoz vrste izdelkov iz jekla in aluminija, pa tudi za uvoz mesa in mesnih izdelkov (perutnina in govedina), jajc, medu, določene zelenjave in sadja ter kave.

Za sojo in mandlje naj bi se medtem 25-odstotne dodatne carine začele uporabljati šele 1. decembra. Na osnutku seznama so bili tudi tudi ameriški viski bourbon in druge alkoholne pijače, a jih komisija po pogovorih z državami članicami in drugimi deležniki na predlagani končni seznam ni uvrstila. Umaknili so tudi mlečne izdelke.

Na komisiji so ob glasovanju držav članic poudarili, da je mogoče protiukrepe kadarkoli odpraviti, če bodo ZDA pristale na pravično in uravnoteženo rešitev, ki bi jo dosegli v pogajanjih. Evropska komisija medtem ukrepe v odziv na pretekli teden uvedene 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov v ZDA in danes uveljavljene t. i. vzajemne carine v višini 20 odstotkov na uvoz večine preostalega blaga iz EU še pripravlja.

Tokratni nabor protiukrepov je medtem torej podprla tudi Slovenija. Dogajanje je komentiral tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Kot je povedal, je pričakovati še dodatne ukrepe, pri katerih pa bo prav tako veljal odlog uveljavitve. Pristojni minister meni, da bo treba v tem času vendarle doseči nek dogovor. Na vprašanje, kaj to pomeni za Slovenijo, je odgovoril, da na ministrstvu tudi s pomočjo gospodarske zbornice in gospodarstva redno izvajajo analize glede učinkov. Za Slovenijo ta trenutek "še ni takšne katastrofe", je pa opozoril na posredne učinke zaradi vloge slovenske avtomobilske industrije v dobavnih verigah evropskih izdelovalcev avtomobilov.