Na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) pojasnjujejo, da s spremembami nadaljujejo svoj pristop postopnosti in predvidljivosti pri regulaciji trga poštnih storitev. Poudarjajo, da predlogi pomenijo prilagoditev aktualnim razmeram, pri čemer Slovenija ohranja eno najvišjih predpisanih ravni kakovosti v Evropski uniji.

Trenutno veljavni akt ni bil spremenjen od leta 2020, v tem času pa je prišlo do znatnega upada količine pisemskih pošiljk. Med letoma 2019 in 2024 je promet po njihovih podatkih upadel za več kot 40 odstotkov, medtem ko so stroški poštnih operaterjev ostali enaki ali celo narasli.

Agencija se s spremembami odziva na razmere na trgu ter sledi praksam urejanja univerzalne poštne storitve v EU, ki se prav tako odziva na trende upada poštne korespondence.

Kot zatrjujejo, se roki za prenos prednostnih pošiljk ne spreminjajo, pri neprednostnih pa dodajajo en dodaten dan. Prednostne pošiljke bo treba še naprej dostaviti v treh dneh od oddaje (brez upoštevanja dneva oddaje, sobot, nedelj in praznikov).

Hkrati se znižuje minimalni delež prednostnih pošiljk, ki morajo biti dostavljene v prvem in drugem dnevu, za do pet odstotnih točk. Po novem predlogu bi moral izvajalec univerzalne storitve pri neprednostnih pošiljkah zagotoviti 95 odstotkov pošiljk v treh delovnih dneh, dodatno pa 99 odstotkov v štirih delovnih dneh.

Glede premičnih pošt pojasnjujejo, da te niso novost, saj so definirane v zakonu in trenutno veljavnem aktu. Poštno omrežje je lani obsegalo 475 stičnih točk, od tega 25 premičnih. Zahteve za njihovo delovanje se ne spreminjajo. Premična pošta mora poslovati v ustreznem prevoznem sredstvu ter uporabnikom omogočati vse univerzalne poštne storitve. Odprta mora biti najmanj pet dni v tednu, vsak delovni dan vsaj eno uro, vsaj enkrat tedensko po 16. uri.

Novost je le ta, da bi se premična pošta lahko upoštevala kot kriterij za pokritost prebivalstva s stičnimi točkami, enako kot klasična ali pogodbena pošta.

Sindikat poštnih delavcev (SPD) je nad predlogi izrazilo presenečenje, saj menijo, da ti za uporabnike pomenijo nižjo kakovost storitev po višji ceni. Nadomeščanje poslovalnic s premičnimi poštami ocenjujejo kot nesprejemljivo, saj naj bi se poslovalnice zapirale, nadomeščali pa bi jih pismonoše v kombiju, kar primerjajo s potujočimi knjižnicami ali nekdanjimi dostavljavci sladoleda.

Sindikat Akosu tudi očita, da o javni obravnavi predloga ni obvestil ne zaposlenih na pošti ne občin, ki bi jim lahko predlagane spremembe zmanjšale dostopnost do poštnih storitev.