Kot smo že poročali, se Bosna in Hercegovina (BiH) sooča z resnimi finančnimi in institucionalnimi posledicami arbitražnega spora, ki ga je pred mednarodnim sodiščem dobilo slovensko podjetje Viaduct d.o.o. iz Portoroža. Spor izvira iz leta 2004, ko je entiteta Republika Srpska podjetju HES Vrbas, hčerinski družbi Viaducta, podelila koncesijo za gradnjo hidroelektrarn na reki Vrbas. Projekt je bil že kmalu zatem ogrožen, saj je Republika Srpska leta 2013 podelila konkurenčno koncesijo za mini hidroelektrarno Bočac 2, s čimer je bistveno posegla v prvotni energetski načrt Viaducta.

Med letoma 2004 in 2010 je Viaduct v projekt vložil približno 3 milijone evrov za vzpostavitev pisarne v Banjaluki, meteorološke meritve, plače zaposlenih in pripravo projektne dokumentacije, vendar projekt nikoli ni prešel v gradbeno fazo, ker Republika Srpska po besedah direktorja Viaducta Borisa Goljevščka ni izpolnila ključnih pogodbenih obveznosti. Po več letih pravnega zapleta je Viaduct sprožil arbitražni postopek pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov (ICSID) in leta 2022 dosegel razsodbo, po kateri mora BiH poravnati 40 milijonov evrov glavnice in pripadajoče obresti. Zaradi vsakodnevnega nalaganja obresti v višini približno 9.600 evrov skupni dolg trenutno znaša že blizu 57 milijonov evrov.

Na dan prihajajo nove podrobnosti

Iz najnovejših razkitij Forbes Slovenija izhaja, da je belgijsko sodišče že konec marca izdalo nalog za zamrznitev vseh plačil, ki jih Eurocontrol pobira v imenu BiH. To pomeni, da BHANSA (Agencija za zračno navigacijo BiH) trenutno nima dostopa do ključnega dela svojih prihodkov, zaradi česar so bili prisiljeni znižati plače zaposlenim. V agenciji svarijo, da bi lahko zaradi pomanjkanja sredstev prišlo celo do zaustavitve zračnega prometa.

Viaduct pa svoje izvršbe ne izvaja le v tujini. Že maja lani je podjetje sprožilo postopek zasega treh stavb Centralne banke BiH - v Banjaluki, Brčkem in Mostarju. Marca letos je Občinsko sodišče v Mostarju potrdilo rubež stavbe Centralne banke v tem mestu, čeprav sodba še ni pravnomočna. 

Arbitražno razsodbo ICSID iz aprila 2022 je Republika Srpska poskušala razveljaviti, a je arbitražni svet v Londonu maja 2024 v celoti zavrnil zahtevo za razveljavitev. Kljub temu Republika Srpska dolga ni poravnala, čeprav je ob razsodbi izdala pisno brezpogojno jamstvo, da bo poravnala celoten znesek, če bo izgubljena tožba pravnomočna.

Kot je za Forbes Slovenija povedal direktor Boris Goljevšček, so v pripravi nadaljnji ukrepi, med drugim blokada računov Centralne banke BiH v Luksemburgu in zaseg drugega premoženja BiH doma in v tujini. "Ne bomo se ustavili. Do denarja bomo prišli na vsak način," pravi Goljevšček.

Nove informacije razkrivajo tudi finančno ozadje in strukturo podjetja Viaduct. Podjetje je v slovenskih registrih opredeljeno kot družba za tehnično svetovanje in druge inženirske dejavnosti. V lasti je Borisa Goljevščka (85 odstotkov) in Vladimirja Zevnika (15 odstotkov). Oba imata od leta 2008 na svojih deležih vpisano zastavno pravico v korist nemškega energetskega giganta EnBW, ki je Viaductu pred leti nakazal 1,3 milijona evrov kot avans, pozneje pa je bil ta znesek preoblikovan v posojilo, zavarovano z deleži v podjetju.

Viaduct zadnja leta ne beleži večjih prihodkov – leta 2021 so ustvarili komaj 2.400 evrov, pred tem pa so bili prihodki nični že od leta 2010. Zadnji večji prihodki segajo v obdobje 2004–2006, torej v čas neposredno po pridobitvi koncesije, ko so ustvarili skupno okoli 2,7 milijona evrov.

Po besedah Goljevščka se je Viaduct pred vstopom v projekt ukvarjal z različnimi gradbenimi projekti, pozneje pa se je v celoti osredotočil na razvoj hidroelektrarn na Vrbasu. Financiranje naj bi potekalo iz lastnih sredstev, kapitalsko povezanih podjetij in komercialnih posojil, o katerih naj bi obstajala popolna dokumentacija.

Zanimiv je tudi način, kako je Viaduct sploh prišel do koncesije. Ni šlo za neposredno zmago na razpisu, temveč za naknadni vstop v konzorcij, ki je iskal pomoč pri pridobivanju bančne garancije. Viaduct je garancijo zagotovil prek kanadske finančne družbe, projekt pa je nato prevzel pod svoje okrilje z odobritvijo Ministrstva za energetiko Republike Srpske. V zameno je pridobil 99 odstotkov deleža v podjetju HES Vrbas, medtem ko je prvotni konzorcij GP Građevinar Kraljevo obdržal le simbolični 1-odstotni delež.

ICSID je pri določanju odškodnine upošteval ne le neposredne stroške, temveč tudi izgubljeni dobiček. Kot dodaja Goljevšček, bo del izterjanega zneska namenjen za povračilo stroškov financiranja arbitraže (ameriški sklad Vannin Capital), plačilo odvetniških storitev v ZDA, Veliki Britaniji in BiH, poravnavo posojila EnBW ter drugih kreditov, preostanek pa si bosta razdelila lastnika podjetja.