Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v danes objavljeni zadnji številki publikacije Ekonomsko ogledalo ugotavlja, da so bili kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji maja in junija še precej nižji kot v enakem obdobju lani, so se pa s sproščanjem zajezitvenih ukrepov začeli postopno izboljševati. Gospodarska klima je maja in junija kljub opaznemu izboljšanju v vseh dejavnostih in med potrošniki ostala znatno pod ravnjo z začetka leta. "Na podlagi razpoloženja v gospodarstvu ter podatkov o prometu tovornih vozil in porabi elektrike ocenjujemo, da je bila gospodarska aktivnost tudi konec junija na precej nižjih ravneh kot lani, se je pa padec v medletni primerjavi od aprila zmanjšal," so zapisali.

Tudi podatki za trgovino, predelovalne dejavnosti in blagovno menjavo, ki so na voljo do maja, kažejo na postopno izboljšanje aktivnosti po močnem aprilskem upadu. V aprilu so sicer najgloblji upad aktivnosti zabeležili v storitvenih dejavnostih. Zaradi prepovedi opravljanja večine storitev so bile te še posebej močno prizadete, med njimi najbolj gostinstvo.

Največ nezaposlenih v storitvenih dejavnostih, 10-odstotni upad v gostinstvu

Razmere na trgu dela so se ob izrazitem upadu gospodarske aktivnosti močno poslabšale. Potem ko je bila marca zaposlenost še medletno višja, je bila aprila medletno že nižja za en odstotek. Najbolj je število delovno aktivnih upadlo v storitvenih dejavnostih, z okoli 10-odstotnim zmanjšanjem so izstopali gostinstvo in druge raznovrstne dejavnosti.

Konec junija je bilo registriranih 89.377 brezposelnih, kar je 26,3 odstotka več kot junija lani, a za okoli odstotek manj kot konec maja letos. Medletna rast povprečne bruto plače je bila aprila, zlasti zaradi metodološkega učinka zajema plač delavcev na čakanju, 12-odstotna.

Javnofinančni primanjkljaj na 1,4 milijarde evrov

Javnofinančne razmere so se zaradi globokega upada gospodarske aktivnosti in obsežnih ukrepov za blaženje posledic epidemije do maja izrazito poslabšale. Javnofinančni primanjkljaj se je do maja letos zaradi izrazitega znižanja prihodkov in povišanja izdatkov povečal na 1,4 milijarde evrov. Prihodkov je bilo v prvih petih mesecih medletno manj za 9,2 odstotkov, na znižanje pa je vplivalo več dejavnikov, med njimi nižja gospodarska aktivnost, odobreni odlogi, obročno odplačevanje in oprostitev davčnih obveznosti, ki jih je omogočila interventna zakonodaja v času epidemije, ter lani sprejeta davčna reforma, ki znižuje prihodke iz dohodnine.

Odhodki so se povečali za 11,4 odstotka, predvsem zaradi izplačil ukrepov za blaženje posledic epidemije ranljivim skupinam, ki so okrepila zlasti rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom, subvencije ter transferje za nakup zaščitne opreme.

K deflaciji največ prispevale nižje cene goriva

Letna deflacija je bila junija manj izrazita kot v predhodnih dveh mesecih. Nekoliko nižja je bila predvsem zaradi cen elektrike, ki so se po prenehanju vladnega ukrepa o znižanju cen električne energije vrnile na raven pred izbruhom epidemije. K deflaciji so sicer največ prispevale medletno nižje cene energentov, ki jih na nizki ravni ohranja tudi trošarinska politika. Rast cen hrane, ki se je med epidemijo opazno zvišala, se je junija nekoliko umirila. Storitvena inflacija pa se je po majskem povišanju ohranila pri okoli dveh odstotkih. Z začetkom epidemije so se občutno znižale tudi cene industrijskih proizvodov.

Zadnja, julijska napoved Evropske komisije predvideva, da se bo evrsko gospodarstvo ob predpostavki postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov in preprečitve obsežnejšega drugega vala okužb letos skrčilo za 8,7 odstotka, naslednje leto pa okrevalo za 6,1 odstotka. Evropska komisija pričakuje, da se bo okrevanje evrskega gospodarstva začelo v letošnjem tretjem četrtletju. "Napovedi so sicer povezane z visokimi in večinoma negativnimi tveganji, saj obseg in trajanje pandemije ter morebitnih nadaljnjih zajezitvenih ukrepov ostajata neznanka," opozarja Umar.