Hrvaški zgodovinar Tvrtko Jakovina je v oddaji RTL Direkt spregovoril o vse hujši humanitarni krizi v Gazi, kjer sta pomanjkanje hrane in lakota postala osrednji težavi. "Zdi se skoraj neverjetno, da to gledamo leta 2025, ko se je zdelo, da je bila lakota v svetu vsaj v veliki meri odpravljena. Tako hude izstradanosti nismo videli vse od druge svetovne vojne," je dejal.
HRVAŠKI ZGODOVINAR: "Tako hude izstradanosti nismo videli vse od druge svetovne vojne" (FOTO)
Svet
Po njegovem mnenju ta vojaška operacija presega vse, kar je Izrael izvajal v zadnjem letu in pol. Stotine humanitarnih organizacij pozivajo Izrael, naj omogoči dostavo pomoči, a Jakovina poudarja, da je glavni problem še vedno nerešeno vprašanje talcev. Čeprav Izrael v zadnjem času dovoljuje več pomoči, brez prekinitve vojaških operacij to ne bo dovolj, opozarja.
Po njegovih besedah Izrael ne more v celoti prevaliti krivde na Hamas, saj je okoli sedemdeset odstotkov Gaze pod nadzorom izraelske vojske. "Težko si predstavljam, da bi Hamas še imel resnično nadzor nad razmerami. Po ocenah tujih medijev razpolaga le še z deset do dvanajst odstotki svoje nekdanje vojaške moči." Jakovina ob tem opozarja tudi na vlogo kriminalnih združb in tihotapcev, ki iz razmer kujejo dobiček, piše Telegram.hr.
Vse večja mednarodna obsodba izraelskih napadov in vse glasnejši odzivi izraelske opozicije po njegovih besedah nakazujejo, da bi lahko prišlo do političnega preobrata. "To stanje je nevzdržno in nesprejemljivo za 21. stoletje," je dejal.
Po njegovem mnenju gre za vojni zločin v številnih elementih. Ob tem se spominja, kako je izraelski premier leta 1999 predlagal gradnjo mostu med Gazo in Zahodnim bregom, kar danes zveni kot oddaljena preteklost. "To kaže, da so pogajalska prizadevanja obstajala desetletja, a smo se od rešitve v tem času močno oddaljili," je poudaril.
Glede vloge Evropske unije Jakovina meni, da ni bila usklajena in da Bruselj še vedno ni vzpostavil jasne zunanjepolitične strategije – ne do Bližnjega vzhoda, ne do Kosova, ne do Ukrajine. "Gre predvsem za odgovornost nacionalnih vlad, ki pogosto ne čakajo na skupno evropsko stališče, temveč ukrepajo samostojno."
No starvation in gaza?
— Master Oogway (@masteroogwgay) July 21, 2025
How about these pictures?
Are you gonna claim these are AI? Disgusting. https://t.co/FDjvCM7cdl pic.twitter.com/5YAjsy2auY
Za Hrvaško meni, da prav tako nima jasne politike do Bližnjega vzhoda. "Hrvaška ima naklonjen odnos do Izraela, a nisem prepričan, da z enako naklonjenostjo ravna do Judov," je dodal. Po njegovem priznanje Palestine – kot so ga izvedle Slovenija, Irska in Španija – Palestincem sicer politično koristi, a v praksi najverjetneje ne bo veliko spremenilo.
"Ne vemo, kako se bo vse skupaj končalo. Tudi če Hamas izgine, ostaja vprašanje, kaj se bo zgodilo z območjem, ki ga danes skorajda ni več kot organizirane urbane celote," je zaključil.