Na zadnjih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem, ki so bile julija 2020, je HDZ z Andrejem Plenkovićem na čelu skupaj s partnerji dobila 66 poslanskih mandatov. Večino v saboru pa je imela že dan po volitvah, potem ko jo je podprlo osem poslancev narodnih manjšin ter poslanca iz dveh sredinskih strank. Tokrat bo, kot kažejo javnomnenjske ankete, pot do oblikovanja vlade v primeru zmage za HDZ veliko trši oreh.

HDZ bi v saboru glede na ocene, ki jih je v sredo objavila hrvaška javna radiotelevizija HRT na podlagi javnomnenjske raziskave, dobila 60 mandatov. To je šest manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko so imeli najboljši volilni rezultat po letu 1995. Največja opozicijska stranka SDP s koalicijskimi partnerji naj bi dobila 44 mandatov ali tri več kot pred štirimi leti. Domovinsko gibanje bi osvojilo 14 mandatov, konservativni Most s partnerji in zeleno-levi Zmoremo! pa po devet. 

HDZ gre na volitve v sodelovanju z dosedanjimi koalicijskimi partnerji - Hrvaško demokratsko stranko (HDS), Hrvaško socialno-liberalno stranko (HSLS), Hrvaško stranko upokojencev (HSU) in Hrvaško narodno stranko (HNS). Vsak od teh koalicijskih partnerjev HDZ bi na volitvah po javnomnenjskih anketah dobil okoli odstotek glasov ali manj.

Levo-liberalno koalicijo Reke pravice (Rijeke pravde) sestavlja šest strank z SDP na čelu. Domovinsko gibanje gre na volitve skupaj s še petimi manjšimi strankami, Most pa s skrajno desnimi Hrvaškimi suverenisti. Zmoremo! na volitve odhaja samostojno.

Predvolilna kampanja se je letos začela v znamenju napovedi predsednika Zorana Milanovića, da bo kandidat stranke SDP za položaj premierja in da pri tem ne bo odstopil s predsedniškega položaja. Svoje odločitve ni spremenil niti po tem, ko je hrvaško ustavno sodišče opozorilo, da ne more sodelovati na volitvah, ne da bi pred tem odstopil.

V ospredju so bile obljube o zvišanju plač in pokojnin ter boj proti nezakoniti gradnji. V HDZ so zagotovili tudi, da nihče več ne bo ostal brez prostora v vrtcu, v SDP pa razrešitev sporno imenovanega glavnega državnega tožilca Ivana Turudića in ukinitev člena v kazenskem zakoniku, ki kriminalizira nepooblaščeno razkrivanje informacij. Domovinsko gibanje je med prednostnimi nalogami izpostavilo reševanje demografskih težav Hrvaške in preprečevanje nezakonitih migracij, Most pa nižje davke in višje socialne prejemke.

Predvolilna kampanja je bila po ocenah hrvaških analitikov sicer izrazito nevsebinska in poligon za besedno obračunavanje med dvema večnima rivaloma Milanovićem in Plenkovićem. Kampanja je bila sicer tudi priložnost za ponavljanje kritik s strani opozicije na račun nekaterih preteklih potez vlade. Plenković se je po drugi strani hvalil s preteklimi dosežki, kot so zvišanje plač, paketi pomoči državljanom in podjetjem, vstop v evrsko in schengensko območje ter infrastrukturni projekti.

Po mnenju analitikov bo relativni zmagovalec na koncu vseeno HDZ. Vprašanje je le, ali bo lahko prišel do večine v saboru, za katero potrebuje 76 poslancev. 

Na tokratnih volitvah bo po podatkih državne volilne komisije sicer sodelovalo 165 list, na katerih je skupno 2277 kandidatov. Volilo jih bo 3,73 milijona volilnih upravičencev.