Edmond Gašpar

Kot je povedal Edmond Gašpar, predstavnik skupnosti koprskih civilnih iniciativ, se počutijo prevarani predvsem prebivalci Škofij, Škocjana in Bertokov, zato podpirajo iniciativno Hotove in Zize, jih pa "žalosti, da so ostali poslanci inertni, ker so vsi po vrsti s Tamaro Kozlovič in Robertom Janevom, pa tudi Matej Tašner Vatovec pred volitvami zatrjevali, da si bodo prizadevali za ukinitev vinjete na koprski hitri cesti".

Kot je izpostavil Gašpar, je bil v devetdesetih letih izdelan lokacijski načrt za obalno cesto odsek Škofije – križišče Ankaran, ki naj bi povezala obalna mesta. Koprska hitra cesta je ponekod "povozila" prejšnjo državno cesto in takrat naj bi bila dana zaveza, da ta cesta ne bo nikoli cestninjena, zato so lokalne skupnosti dale soglasje za izgradnjo. Gre za odlok, ki ga je leta 1993 podpisal Aurelio Juri.

Aurelio Juri

Juri: Ne pomnim, da bi karkoli zapisali o cestninjenju

"Bili smo takrat v časih, ko še ni bilo županov. Bil sem predsednik skupščine in vse tovrstne zadeve so bile v pristojnosti izvršnega sveta. Predlog odloka je nato šel na odločanje občinske skupščine in v podpis predsedniku. Ne pomnim, da bi v odloku o umeščanju v prostor karkoli zapisali o cestninjenju. A ne dvomim, da je odlok Gašpar pridobil in da je tako zapisano," danes pravi Juri. Odlok nam je Gašpar pokazal in ga hranimo v uredništvu.

Na vprašanje, ali se spomni, kdo je bil tisti s strani države, ki se je dogovarjal s predstavniki lokalnih skupnosti glede lokacijskega načrta, Juri odgovarja, da je pogovore vodil predstojnik za prostorsko načrtovanje Jadran Bajec. "Z državne, če me spomin ne vara, pa Jože Novak, sedanji minister za naravne vire in prostor. Bajec bo točno vedel kdo. Me utegne tudi demantirat. Ponavljam, zadeve so potekale v izvršnem svetu, ki ga je vodil preminuli Boris Gorup," opisuje Juri.

Junija 2023 so krajani Fortece ponoči v eni uri našteli 140 vozil turistov in drugih v tranzitu, ki niso upoštevali prometnih znakov. "Najbolj predrzni si celo dovolijo hupati," so zapisali krajani na Facebooku.

Kot pravi, se v tej zadevi tudi sam počuti prevaranega in ogoljufanega, "zlasti zato, ker da bi končno zgradili odsek od mejnega prehoda do Bivja, smo čakali več kot deset let, pri čemer sva imela s kolegom Dorjanom Marsičem nič koliko vprašanj in pozivov vladi k pospeševanju odločitev in same izgradnje projekta".

Koprska hitra cesta je bila zgrajena leta 2006, dve leti kasneje je vlada na tem odseku uvedla vinjete. Leta 2004 je bil Juri tretjič izvoljen v državni zbor in v tem mandatu je bil član odbora za zunanjo politiko, odbora za obrambo, član ustavne komisije in član odbora za promet. Na vprašanje, kako je prišlo do uvedbe vinjete, pa tudi, ali je imel odbor za promet pri tem kakšno besedo, Juri odgovarja:

"Ne. Z veliko stvarmi sem se ukvarjal, najbolj s tem, da bi pogojevali nakup bojne ladje Triglav iz Rusije tako, da bi bila večnamenska in bi služila predvsem reševanju ljudi iz morja kot pa obratno, in z vprašanjem meje s Hrvaško v Piranskem zalivu. S kolegom Marsičem sva seveda bila tudi bitko za dokončanje odseka Bivje–Škofije in za preureditev ceste s pločnikom iz Kopra do Sv. Antona. A ne pomnim, da bi na odboru za infrastrukturo odločali o uvedbi vinjete. Res pa je, also mea culpa (op. v prevodu: moja napaka), da se ob sami uvedbi nihče ni spomnil, da je bilo morda v nasprotju s sprejetimi usmeritvami občine oz. odlokom iz leta 1993."

Juri: Podpiram peticijo

"Ne vem, katera je zakonska podlaga za vinjete, če ni le odlok, a če obstaja, se jo da spremeniti. Dovolj je, da se ocenijo razmere, ki pri nas nastajajo zlasti spomladi, poleti do jeseni oz. v širši turistični sezoni, ko promet podivja in se zaštopa v škodo zlasti mobilnosti domačinov, za v šole in službe, na regionalnih in lokalnih cestah, ki jih turisti in ostali nedomačini zasedejo in natrpajo, da bi se izognili plačilu cestnine za tistih 20 kilometrov hitre vožnje do meje s Hrvaško," še pravi Juri in zaključuje:

"Podpiram peticijo in vse napore civilne družbe za ukinitev vinjete na relaciji Škofije–Koper in dalje do Izole, kjer se hitra cesta zaenkrat konča, pa seveda tudi naprej, ko bo dokončana in povezana s hrvaškim avtocestnim omrežjem. Pa se jim tudi zahvaljujem, Meiri in Gašparju še posebej."

Robert Janev (Gibanje Svoboda)

Podpirajo ukinitev vinjet na koprski hitri cesti?

Ali podpirajo ukinitev vinjet na koprski hitri cesti in kakšna so bila do sedaj njihova prizadevanja v zvezi s to problematiko, smo vprašali poslance iz vrst Gibanje Svoboda, ki so bili izvoljeni v Istri, to so Kozlovič, Janev in aktualna kmetijska ministrica Mateja Čalušić, pa tudi poslanca iz Levice Vatovca.

Kozlovičeva, Čalušićeva in Janev enoglasno odgovarjajo, da so se v času predvolilne kampanje zavzemali za vodo, promet in železnico – to "so bile prioritete Svobode na območju Istre". Kot pravijo, na teh vsebinah aktivno delajo in "veseli nas, da so nekateri rezultati našega dela danes vidni". Kot navajajo, dane obljube uresničujejo s pospešitvijo izgradnje drugega tira in pričetkom postopkov za izgradnjo vzporednega tira.

"Vse prihodnje vlade smo z zakonskim določilom zavezali, da se obstoječa železniška proga po vzpostavitvi dvotirnosti nameni kolesarski poti," odgovarjajo. Navajajo začetek gradnje Serminske vpadnice in da je "pred začetkom gradnje Bertoška vpadnica. V času gradnje le-te bo zaradi naših prizadevanj uporaba vinjete na hitri cesti Škofije–Koper neobvezna". Nadalje navajajo, da je bilo junija lani prilagojeno krožišče na državni cesti Koper–Dragonja pri Vinakoper "z namenom povečanja pretočnosti prometa na Šmarski cesti". Dodajajo še, da se pospešeno pripravlja državni prostorski načrt za avtocestno povezavo Koper–Dragonja in da se usklajuje še več drugih investicijskih projektov na področju prometa.

Tamara Kozlovič (Gibanje Svoboda)

Kozlovičeva in Janev sta še posebej spomnila, da sta v začetku januarja na infrastrukturno ministrstvo podala poslansko pobudo, da se hitri cesti H5 in H6 v času največjih obremenitev in v času gradnje Bertoške vpadnice oz. izgradnje hitre ceste Koper–Dragonja začasno izvzame in vinjetnega sistema. "V tem času bi se tudi opravile vse relevantne analize o prometu, ki bodo podpora pri kasnejšem odločanju, kot tudi vse moči usmerilo v izgradnjo manjkajoče cestne infrastrukture. Na podlagi te pobude je sledilo tudi srečanje ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in direktorja Darsa Andreja Ribiča z župani vseh štirih istrskih občin, na katerem so bili usklajeni in dogovorjeni naslednji koraki."

Škofije

Ob tem istrski poslanci iz vrst Svobode poudarjajo: "A se istočasno zavedamo, da je eden od glavnih problemov Istre predvsem preveč prometa na naših cestah in pomanjkanje ustrezne cestne infrastrukture, ne vinjeta."

Kot pravijo, vedo da je vinjeta del državnega sistema in da imajo nekateri poslanci iz drugih regij podobne želje. "S podobnimi težavami in pobudami se, na primer, srečujejo na Krasu, Goriškem, v Ljubljani itd. Iz tega sledi tudi odgovor ministrstva za infrastrukturo, kjer so v zvezi s to problematiko zapisali naslednje: Kot smo že večkrat poudarili, bi izvzetje hitre ceste H5 iz enotnega vinjetnega sistema z veliko verjetnostjo vodilo v številne nove zahteve za izvzetje iz cestninskega sistema, saj bi bilo vzpostavljeno neenako obravnavanje uporabnikov cestninskih cest, kar pa bi lahko posledično povzročilo tudi razpad samega koncepta enotnega vinjetnega cestninskega sistema."

Mateja Čalušić (Gibanje Svoboda, kmetijska ministrica)

"Bistvo reševanja prometnih izzivov v slovenski Istri tako ni ukinitev vinjet, temveč nujna in čim hitrejša izgradnja ustrezne cestne infrastrukture," so ponovno poudarili in zaključili:

"Ključni izziv je pomanjkanje ustreznih prometnic, ki bi razbremenile lokalne ceste in zagotovile pretočnost – tako za domačine kot za obiskovalce. Poudariti velja še, da je Slovenija izrazito tranzitna država, zato bi ukinitve vinjetnega sistema bili najbolj veseli tujci, ki bi lahko brezplačno prečkali Slovenijo do svojega končnega cilja. Vzdrževanje cest bi tako padlo na pleča Slovencev samih."

Matej T. Vatovec

Da problem pozna in se z njim sooča že od prvega mandata leta 2014, pravi poslanec Vatovec. "Rešitev je preprosta in jasna: prisluhniti ljudem. In ljudje zelo jasno sporočajo, kaj pričakujejo. Vztrajam pri svojih pozivih ministrstvu in s tem ne bom odnehal. Upam, da bodo na neki točki vendarle prisluhnili. Že pred dvema letoma sem vladi predlagal rešitev – prekategorizacijo avtoceste v državno cesto prvega reda. Na to temo je razpravljal tudi občinski svet Mestne občine Koper – na pobudo svetniške skupine Levica," pravi Vatovec in zaključuje:

"Ministrstvo ne more več trditi, da to ni problem. Gre za vprašanje, ki korenito otežuje vsakdan prebivalk in prebivalcev krajev, katerih življenja so vezana na obremenjene cestne povezave. Čas je, da odgovorni to prepoznajo in začnejo ukrepati."