"V devetdesetih je še bil posluh za pripombe lokalnega prebivalstva," pravi Edmond Gašpar, ki mu je problematika dobro poznana. Med drugim je bil član sveta Krajevne skupnosti Škofije, predsednik komisije za infrastrukturo, v mandatu 2014–2018 predsednik KS Škofije. In prav Škofije so poleg Bertokov in Škocjana najbolj na udaru zaradi prometne preobremenjenosti, pravi.

O tem, da je za šest kilometrov hitre ceste od Škofij do Kopra potrebno plačati 16 evrov – toliko namreč stane tedenska vinjeta, saj dnevna ne obstaja –, so se v dnevnih informativnih oddajah nedavno razgovorili tudi sosedje Hrvati. "Hrvaška Istra beleži sedem milijonov turistov letno in dobršen del jih pride tja čez naše področje," pravi Gašpar, ki se je v zgodnjih osemdesetih angažiral prav pri prostorskem umeščanju koprske hitre ceste.

Edmond Gašpar

"V odboru KS Škofije smo si prizadevali, da so se v času nastajanja občinskega prostorskega načrta (OPN) izvedle olajšave, ki bi nam olajšale življenje," dodaja. Med drugim so v devetdesetih dosegli, da so pri gradnji hitre ceste nekoliko podaljšali predor in izvoz s hitre ceste premestili pod vas, saj je bil prvotno načrtovan višje. "Najbolj pomembno pa je zdaj to, da se je takrat govorilo o obalni cesti, lokacijski načrt je bil izdelan za obalno cesto odsek Škofije – križišče Ankaran."

Gre za odlok o prostorskem umeščanju, ki ga je leta 1993 podpisal takratni koprski župan Aurelio Juri. "Takrat smo se dogovorili o končnem umeščanju v prostor z jasno zavezo, da ta cesta ne bo nikoli cestninjena, ker je to obalna cesta za somestno povezavo. Zato smo tudi mi dali soglasje," poudarja Gašpar in nadaljuje:

"Počutimo se ogoljufani in prevarani. Če bi bilo takrat govora, da bo ta cesta cestninjena, bi zahtevali drugačne povezave lokalne ceste."

Namreč, pobudo za ureditev hitre ceste so dali prebivalci takratnih treh istrskih občin, da bi izboljšali povezavo med kraji slovenske Istre, nikakor pa ne zato, da bi bila cesta namenjena tranzitu in da bi bila del slovenskega avtocestnega križa, "o tem ni bilo govora". Hitra cesta je namreč na več delih "povozila" prejšnjo državno medkrajevno cesto.

"Sreča je trajala dve leti. Nova cesta je bila zgrajena leta 2006, na kar je ena od vlad leta 2008 brez upoštevanja stališč lokalnega prebivalstva uvedla vinjete," pravi Gašpar. Gre za osmo slovensko vlado, njen mandat je trajal od decembra 2004 do novembra 2008. Predsednik vlade je bil Janez Janša, poleg SDS pa so koalicijo tvorile še Nova Slovenija, SLS in DeSUS.

(od leve) Matej T. Vatovec (Levica), Robert Janev in Tamara Kozlovič (oba Gibanje Svoboda)

"Tiste, ki smo na Škofijah, v Bertokih in Škocjanu, so nas prevarali s tem, ko so hitro cesto speljali po državni cesti in istočasno obremenili hitro cesto z velikim deležem tranzitnega prometa. Zato podpiramo iniciativo Meire Hot in Feliceja Zize. Nas pa žalosti, da so ostali poslanci inertni, ker so vsi po vrsti s Tamaro Kozlovič in Robertom Janevom, pa tudi Matej Tašner Vatovec pred volitvami zatrjevali, da si bodo prizadevali za ukinitev vinjete. Upam in menim, da če je kdaj, je zdaj primeren čas, da se to uredi," izpostavlja Gašpar in dodaja:

"Konec koncev pa slišimo, da je bila opazka s strani infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek Hotovi, da ni državotvorna. Mislim, da je zelo državotvorno, če izkažeš recipročnost do italijanske vlade, ki je v duhu sporazumov pustila necestninjeno avtocesto od Tržiča do meje s Slovenijo. To mi deluje kot podrejanje ministrstva Darsu. Vendar je Dars delniška družba, ministrstvo pa mora skrbeti za interese ljudi."

Spomnimo, Bratuškova je dejala, da za trajno ukinitev vinjet na koprski hitri cesti ni zakonske podlage in da takšne odločitve ogrožajo finančno stabilnost Darsa. "Mariborska obvoznica je postala prosta cestninjenja. In glej ga zlomka, ta izjema je nastala ravno v času, ko je bila infrastrukturna ministrica Bratuškova, ki zdaj pravi, da ni državotvorno, če zahtevamo, da se izvzame iz vinjetnega sistema teh šest kilometrov," še pravi Gašpar.

Spomnimo, leta 2019 je vlada sprejela predlog, da se mariborska hitra cesta med Pesnico in Teznim prekategorizira v regionalno cesto in je bila izvzeta iz vinjetnega sistema. Še naprej pa cestninijo tovornjake, ki so težji od 3,5 tone. Gre za 11,2 kilometra ceste. Tudi takrat je infrastrukturno ministrstvo vodila Bratuškova, za katero so v medijih zapisali, da je "izpolnila dano obljubo" in je pripravila predlog spremembe, država pa je po več letih zahtev iz lokalnega okolja prisluhnila argumentom mariborske občine in Stranke mladih - Zelenih Evrope, da je cestninjenje na tem odseku nezakonito.

Na izjave Bratuškove se je Hotova odzvala s peticijo, odzval se je tudi poslanec italijanske skupnosti Ziza.

Na vprašanje, kje zbirajo podpise za peticijo, Hotova pojasnjuje, da kdor želi podpisati peticijo za ukinitev vinjete na koprski hitri cesti lahko pokliče na telefon +386 40 450 885 (Matejka) ali pa pošlje fotografijo oz. skenirano podpisano peticijo na elektronska naslova jure.macuh@dz-rs.si ali meira.hot@dz-rs.si.